VSL Sklep IV Cp 26/2021
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.26.2021 |
Evidenčna številka: | VSL00042880 |
Datum odločbe: | 25.01.2021 |
Senat, sodnik posameznik: | Bojan Breznik (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Katarina Parazajda |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | začasna ureditev stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec - stiki v korist otroka |
Jedro
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
S takšnim stikom bo deklica tudi po razpadu življenjske skupnosti med njenimi starši ohranila občutek povezanosti z obema staršema, kar je v njeno korist.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani tretji alineji drugega odstavka I. točke izreka potrdi.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
Obrazložitev
1. V izpodbijani tretji alineji drugega odstavka I. točke izreka je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca zoper izdano začasno odredbo, tako da je razširilo stike z eno nočitvijo vsak drugi vikend tako, da oče vsako drugo soboto ob 10.00 uri prevzame hčerko pred stanovanjskim blokom, v katerem živi s svojo materjo in jo v nedeljo do 16.00 pripelje nazaj.
Dosedanji potek zadeve:
2. Pravdni stranki sta starša štiriletne A. Po razpadu zunajzakonske skupnosti je predlagateljica – mati vložila predlog za dodelitev deklice v vzgojo in varstvo, določitev stikov in plačilo preživnine. Predlagala je tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče omeji stike med deklico in njenim očetom zaradi očetovega nasilja. Sodišče je predlogu v sklepu z dne 11. 9. 2020 delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da prvi trije stiki med deklico in njenim očetom potekajo na Centru za socialno delo, v nadaljevanju pa brez nadzora vsako sredo in vsako drugo soboto. V izpodbijanem sklepu je ugovoru očeta zoper ugodilni del začasne odredbe delno ugodilo tako, da je stike, ki potekajo vsako drugo soboto podaljšalo do nedelje.
3. Takšno odločitev sodišče prve stopnje izpodbija mati s pritožbo. V pritožbi navaja, da oče nima primernih starševskih kapacitet, da bo zato deklica na stiku preko vikenda izpostavljena nevarnosti, da oče ne bo primerno poskrbel za hrano in higieno, da bo izpostavljena fizičnemu nasilju, za kar so očetu že bili izrečeni ukrepi na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Odločitev, da deklica lahko prespi pri očetu je preuranjena, sprejeta brez mnenja sodnega izvedenca klinične psihologije. Nasprotni udeleženec do nasilja v družini ni kritičen. Zaslišan na Centru za socialno delo je priznal, da je A. nekajkrat udaril po riti, da bi prenehala z izpadom trme. Center za socialno delo se ni prepričal, ali nasprotni udeleženec tudi v domačem okolju lahko ohrani mirne živce, ko bo moral 24 ur skrbeti za deklico.
4. Oče je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren. Zato sodišče odločitev sprejme na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti, oziroma so prvi močnejši od drugih. O predlogu za izdajo začasne odredbe, zato sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
7. Iz mnenja centra za socialno delo sledi, da je potrebno povečati obseg stikov med deklico in očetom, ker so bili ti nekaj časa prekinjeni, nato pa so trikrat potekali le pod nadzorom centra za socialno delo. Zato se utegne deklica od očeta odtujiti, s čemer ji bo povzročena škoda, tako na telesnem kot duševnem zdravju.
8. Višje sodišče nima nobenih pomislekov, da so stiki na podlagi izpodbijanega sklepa urejeni tako, da deklici ne škodijo. Dokončno pa bodo urejeni po izvedenem dokaznem postopku, kjer bo sodišče postavilo tudi izvedenca psihološke stroke in tako zanesljivo ugotovilo vsa relevantna dejstva in okoliščine. Zaenkrat je dejansko stanje raziskalo toliko, da je lahko sprejelo odločitev o začasni ureditvi stikov.
9. Vsem ugotovitvenim razlogom, ki so vodila sodišče prve stopnje, da je sprejelo izpodbijano odločitev višje sodišče v celoti pritrjuje in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Takšne stike je podprl center za socialno delo, ki je strokovni pomočnik sodišča. Iz mnenja centra za socialno delo sledi, da so strokovni sodelavci opravili poizvedbe tudi v dekličinem vrtcu in pri njeni osebni zdravnici. Center za socialno delo je celovito ocenil situacijo, tako da je izvedel več pogovorov z obema udeležencema postopka, nadzoroval tri stike med deklico in njenim očetom. Na podlagi vsega navedenega je zaključil, da ima oče primerne starševske kompetence, da prepoznava njene potrebe, da je nanj deklica zelo navezana in da v njegovi navzočnosti ne izkazuje nikakršne stiske. Pri očetu ni našel znakov, ki bi kazali na to, da je oče ogroža deklico. Oče je do svojih ravnanj v preteklosti kritičen. Zaveda se, da njegovi vzgojni ukrepi niso bili vedno primerni. Zato se je vključil v program „Skrben oče“ in „Neverjetna leta“, kjer se trudi izboljšati svoje vzgojne pristope, da med deklico in njenim očetom na stikih prihaja do sporov, pa pritožnica niti ne zatrjuje. Stik od sobote do nedelje popoldan, bo omogočil, da bosta oče in deklica ponovno dobila občutek povezanosti, vzpostavila rutino, lahko bosta šla tudi na izlet, si vzela dovolj časa za igro, pripravo hrane in sprehodov v naravo. S takšnim stikom bo deklica tudi po razpadu življenjske skupnosti med njenimi starši ohranila občutek povezanosti z obema staršema, kar je v njeno korist.
10. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
11. V postopkih za varstvo koristi otroka se o stroških postopka ne odloča glede na uspeh strank, zato ni razloga, da pritožbeno sodišče ne bi že v tej fazi postopka ravnalo po prvem odstavku 165. člena ZPP in odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker gre v postopku za ureditev razmerij obeh strank postopka z njunim otrokom, je odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 15.04.2021