VSL Sklep IV Cp 1877/2020

Jedro

Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.

Vsaka sprememba izmenskega dela očeta ne narekuje spremembe začasne odredbe. Režim stikov je dovolj določno urejen (stiki potekajo vsaka dva tedna, ko oče dela dopoldne), da so tudi v času, ko še niso dokončno določeni, stiki urejeni do te mere, da ni mogoče trditi, da je otrok brez stikov z enim od staršev in da mu zato nastaja (nepopravljiva) škoda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti določilo stike med mladoletno A. A. in očetom B. A. V obdobju od 28. 9. 2020 do 11. 10. 2020 so stiki potekali tako, da je oče 28. 9. 2020 in 30. 9. 2020 hčerko prevzel v vrtcu in jo isti dan ob 18:00 uri vrnil na dom matere. Od 12. 10. 2020 dalje stiki potekajo vsak drugi teden, ko oče dela dopoldne, in sicer ob ponedeljkih in sredah tako, da oče deklico prevzame v vrtcu in jo isti dan ob 18. uri vrne na dom matere ter od petka, ko oče deklico prevzame v vrtcu, do nedelje, ko jo oče ob 18:00 uri vrne na dom matere. Deklica bo božične praznike (od 24. 12. 2020 do 27. 12. 2020) preživela pri materi, novoletne praznike (od 31. 12. 2020 do 3. 1. 2021) pri očetu. V poletnih mesecih bo mladoletna A. A., poleg opisanega režima stikov, preživela en teden strnjeno pri očetu, in sicer v času njegovega dopusta.

2. Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje iz vseh predvidenih razlogov. Prvenstveno predlaga, da naslovno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in o začasni ureditvi stikov ponovno odloči. Navaja, da je po zadnjem naroku dobil drugačen razpored delovnih izmen, kar pomeni, da stika ne bo mogel izvršiti dva tedna, zaradi česar naj sodišče predvideni režim stikov namesto od 12. 10. 2020 določi od 5. 10. 2020. Obenem očita, da mora poskrbeti za vse prevozne stroške izvrševanja stikov. Trdi, da je treba glede na sodno prakso tudi stroške prevoza enakomerno porazdeliti med oba starša. Stiki bi morali biti tudi natančneje opredeljeni, in sicer zlasti glede tega, kako potekajo na dela proste dneve. Preveč ohlapna je tudi določitev stikov med poletnimi počitnicami, obenem je dobil nasprotni udeleženec sorazmerno malo stikov. Namesto 7 dni bi moral imeti vsaj dva tedna počitnic z otrokom, npr. zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu. Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga, da se zavrne kot neutemeljena oziroma se ji ugodi le glede zamenjave stikov v času, ko nasprotni udeleženec dela dopoldne. Pojasnjuje, da je sodišče določilo stike glede na delovni čas, ki ga je nasprotni udeleženec izpovedal na glavni obravnavi. Kljub temu ne nasprotuje, da se tedni zamenjajo, če se je nasprotnemu udeležencu res spremenilo izmensko delo. Pritožba je zanjo neutemeljena glede porazdelitve bremena pri prevozih ob izvrševanju stikov. Sklicuje se na razloge prvostopnega sodišča in dodaja, da bo moral nasprotni udeleženec poleg rednih prevozov v službo opraviti zgolj še en prevoz iz C. v D. in nazaj. Stiki, ki potekajo od petka do nedelje, so določeni v ustreznem obsegu, tudi glede poletnih počitnic meni, da so enotedenski stiki v tem obdobju ustrezni. Tudi predlagateljica priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri tem je pravilno upoštevalo uveljavljene kriterije sodne prakse, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Namen začasne odredbe je torej le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.¹ Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov med postopkom njihovega dokončnega določanja.

7. Iz potrdila delodajalca izhaja, da nasprotni udeleženec dela izmensko en teden dopoldne in en teden popoldne, pri čemer je imel dopoldanski teden od 5. 10. 2020 do 9. 10. 2020. Glede na dejstvo, da v zadevnem tednu ni imel stikov in je prvi teden novega režima imel popoldansko izmeno, drži, da je bil 14 dni brez stikov. Ne gre pa mu pritrditi, da je bila ogrožena korist otroka, saj v tem, ko so stiki izostali oziroma se prestavili za teden dni, ni podlage za zaključek, da je mld. A. A. nastala nepopravljiva škoda. Preteklega izpada stikov tudi ni mogoče spremeniti za nazaj.

8. Vsaka sprememba izmenskega dela očeta spremembe začasne odredbe ne narekuje, saj je že v obstoječi odredbi sklenjeno, da stiki potekajo vsaka dva tedna, ko oče dela dopoldne, ni pa vnaprej določeno, da mora biti to 1. in 3. teden oziroma 2. in 4. teden v mesecu. Morebitna sprememba izmenskega dela torej ne zmanjšuje obsega stikov nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se zaveda, da bi bilo za predlagateljico idealneje, da bi bili tedni do potankosti določeni, vendar bi to obenem pomenilo, da bi nasprotni udeleženec pri vsaki spremembi izmenskega urnika vsaj za dva tedna ostal brez stikov ali pa bi se sproti izdajale začasne odredbe? Režim stikov je dovolj določno urejen, da so stiki tudi v času, ko še niso dokončno določeni, urejeni do te mere, da ni mogoče trditi, da je otrok brez stikov z enim od staršev in da mu zato nastaja (nepopravljiva) škoda. V izogib sleherni nejasnosti pritožbeno sodišče opozarja in poudarja, da ima nasprotni udeleženec ne glede na to, ali dela popoldne ali dopoldne, pravico do določenega režima stikov, ki je vsak drugi teden oziroma dvakrat na mesec.

9. Glede na zgoraj podana izhodišča tudi ni treba, da so stiki v začasni odredbi določeni tako nadrobno, da bi bilo določeno, kako potekajo na dela proste dni, saj tudi ta morebitna modifikacija ne bi vplivala na (ne)ogroženost mld. A. A. Če ne bo drugačnega dogovora do konca postopka, na dela proste dneve stiki potekajo tako, kot izhaja iz izpodbijane začasne odredbe.

10. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko nasprotni udeleženec očita, da je „dobil“ premalo stikov v poletnem času. Glede na dosedanji obseg stikov in dejstvo, da je prvostopno sodišče nasprotnemu udeležencu določilo še več stikov v poletnem času, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je začasna odredba tudi v tem delu ustrezna in zadosti preprečuje otrokovo morebitno ogroženost.

11. Kar se tiče stroškov izvajanja stikov, gre sicer pritrditi nasprotnemu udeležencu, da je treba breme prevozov otroka na stike praviloma enakomerno porazdeliti med oba starša. Vendar bo tudi to stvar ustrezne celovite odločitve o glavni stvari v končni odločbi. V situaciji, ko ima nasprotni udeleženec stike s hčerko le vsak drugi teden, obenem so stroški prevoza nizki, saj se mora samo enkrat na dva tedna posebej pripeljati v D. iz C. in nazaj, preostali čas pa je na nasprotni udeleženki vso breme skrbi za mld. A. A., morebitna začasna neenakomernost vseh bremen za otoka ni ogrožujoča, saj za nasprotnega udeleženca ni prehudo breme.

12. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 100. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP.

-------------------------------
¹ VSL Sodba in sklep IV Cp 161/2020 z dne 11. 3. 2020.

Datum zadnje spremembe:

29.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 168/2021
• VSL Sklep IV Cp 968/2019
• VSL Sklep IV Cp 1031/2021