VSL Sklep I Cp 1664/2020

Jedro

Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru toženk in svoj sklep z 20. 5. 2020 spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev. Večji del pritožbe se ukvarja z analizo položajev lastnika nepremičnine na eni strani in imetnika stvarne služnosti na drugi strani. Ocenjuje, da je sodišče prve stopnje določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) uporabilo napačno, s tem pa odločilo, da se mora lastnik umikati interesom nelastnika, zaradi česar je njuna¹ lastninska pravica izvotlena. Izdaja začasne odredbe je nujna, ker so sodni postopki običajno dolgotrajni, časovno odložena rešitev pa bi dejansko pomenila delno zanikanje celostnega varstva pravice. Pritožnik izpodbija še zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je meja med pravdnima strankama sporna.

3. Toženki v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne bi dalo preizkusiti, njegov izrek je razumljiv in na nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa. Razlogi so jasni, popolni in si med seboj ne nasprotujejo. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana. Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno in skladno s stališči Ustavnega sodišča RS ter z usklajeno sodno prakso rednih sodišč razumelo ter vseobsežno obrazložilo pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe, izdajo kakršne je predlagal pritožnik.

6. Ta razlogom v 12. do 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ne nasprotuje, zato višje sodišče le kratko ponavlja svoje že večkrat izpostavljeno stališče: Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika in so namenjene zavarovanju bodoče izvršbe, sodna praksa res dopušča tudi izdajo začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovane ureditvene začasne odredbe.² Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku.³ Drugače povedano: Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.⁴

7. Zaključku in za tak zaključek odločilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da mu v teku sodnega postopka grozi nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode in mu tudi ne grozi hujša sila, pritožnik sploh ne nasprotuje. Iz pritožbe povsem jasno izhaja, kaj je namen predloga za izdajo začasne odredbe - doseči sodno varstvo, ki ga sicer tožnik uveljavlja s tožbo, pred izdajo končne odločbe. Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, regulacijska začasna odredba pa ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.

8. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradni preizkus (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ) pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, se opredelilo do vseh potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, pri čemer je svoje stališče jasno obrazložilo in ob tem ni kršilo določb postopka, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Na preostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev (iz razlogov, ki so bili zgoraj pojasnjeni) niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče o njih odločiti glede na uspeh v pravdi, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.

-------------------------------
¹ Ni sicer jasno čigava, poleg tožnikove.
² Primerjaj odločbo US RS Up-275/97.
³ Primerjaj sklep VS II Ips 105/2008, sklep VSL II Cp 3469/2012 in številni drugi.
⁴ Tako sklep VSL II Cp 2466/2018.

Datum zadnje spremembe:

07.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep I Cp 461/2018
• VSL sklep I Cp 2588/2014
• VSL Sklep II Cp 73/2022