VSL Sklep I Cp 1633/2020

Jedro

Glede na ustaljeno sodno prakso regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati le zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča samo v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma „nenadomestljiva škoda“ in ob tehtanju položajev obeh strank.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnika za izdajo začasne odredbe na prepoved razpolaganja s stanovanjem v mansardi in pritličju ter prepoved gradbenih del in predelave na hiši, ki stoji na naslovu X., v ...

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija dedič prve nasprotne udeleženke, ki v obrazložitvi navaja, da se med udeleženci postopka vodi nepravdni postopek zaradi delitve solastnih nepremičnin in da je pritožnik A. A. potencialni dedič po pokojni prvi nasprotni udeleženki B. B. Predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje z navedbo, da je predlagatelj tega postopka v letu 2020 pretrgal policijsko plombo na stanovanju, ki je bilo v lasti pokojne prve nasprotne udeleženke B. B. in je predmet zapuščinskega postopka po njej, njen edini dedič pa je A. A. Prostore je zasedel in vztraja, da je hiša njegova, čeprav je lastnik samo 80 % objekta. V stanovanju je začel z gradbenimi deli. Pritožniku nastaja škoda, ker že več let nima dostopa do objekta, začasna odredba pa je potrebna, da se prepreči nadaljnja materialna škoda. Škoda mu nastaja zato, ker je predlagatelj vse premično premoženje iz stanovanja odstranil in naredil stanovanje nefunkcionalno, in izjavlja, da je njegova celotna hiša. Prav tako je podrl objekte v skupni lasti, kot so drvarnica in garaža, ter odstranil vse zelene rastline, ogradil vrt z betonsko ograjo in na objektu zamenjal ključavnico. Prepričan je, da je predlog za izdajo začasne odredbe zato utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Regulacijsko začasno odredbo (272. člen ZIZ) je dopustno izdati zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, ali bo brez izdaje začasne odredbe še mogoče opraviti postopek delitve nepremičnine in odgovor je vsekakor pritrdilen.

5. Potrebno je odgovoriti še na naslednje vprašanje, ali bi brez izdaje začasne odredbe sodno varstvo ostalo brez pomena. Ali bi lahko, še predno bi bil postopek o delitvi solastnine končan, pritožniku nastala nenadomestljiva škoda? Glede na ustaljeno sodno prakso namreč regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati le zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, na kar se pravzaprav pritožnik sklicuje v pritožbi. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča samo v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma „nenadomestljiva škoda“ in ob tehtanju položajev obeh strank. Po oceni pritožbenega sodišča kljub preprečevanju dostopa do solastne nepremičnine in posegov vanjo pritožniku ne bo nastala škoda, ki je ne bi bilo mogoče po zaključenem postopku delitve solastnine ustrezno denarno reparirati, če bo pritožnik v postopku uspel.

6. Zaradi nedopustnih posegov v stanovanje je mogoče zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja ali denarno odškodnino, v primeru neupravičene uporabe pa tudi uporabnino zaradi nemožnosti uporabe. Nič od navedenega, kar navaja pritožnik, torej ne upravičuje izdaje regulacijske začasne odredbe. Po drugi strani pritožnik niti ne zatrjuje in še manj dokaže, da bi predlagatelju ne nastala tako rekoč nikakršna omembe vredna škoda, če bi mu sodišče prepovedalo razpolagati z nepremičnino oziroma v njej izvajati gradbene posege. Premičnine, na katere se sklicuje pritožnik, pa niso predmet nepravdnega postopka za delitev solastne nepremičnine.

7. Pritožbeni razlogi na podlagi navedenega niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

21.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1879/2011
• VSL sklep II Cp 2386/2012
• VSL Sklep II Cp 2042/2021