Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9cT11cHJhdm5pK29kZGVsZWsrc2t1cG5pK3ByZWRzdGF2bmlrJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba U 952/94-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.07.1997določitev skupnega predstavnikaKer vlagatelji zahteve za denacionalizacijo (3) v postavljenem roku (8 dni) niso določili skupnega predstavnika oz. pooblaščenca, je takega predstavnika lahko med njimi določil upravni organ (2. odst. 56. čl. ZUP). Skupni predstavnik mora obveščati vse stranke v upravnem postopku, saj je zastopnik vseh strank, ki se v tem primeru (ko je določen skupni predstavnik) štejejo za procesno skupnost strank.
Sodba I Up 755/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.01.2005vrnitev premoženja - vrnitev zemljišča - nezmožnost vrnitve v naravi - odškodnina - obvezniceZ odločbo, s katero se odloča le še o odškodnini za zemljišča, ki se jih ne da vrniti v naravi, se ne posega v pravnomočno odločbo, s katero je odločeno o vračanju podržavljenih zemljišč v naravi, temveč se le določi odškodnina v obveznicah SOD za razliko med vrednostjo zemljišč, vrnjenih v naravi, do polne vrednosti podržavljenih zemljišč.
VSRS Sodba X Ips 26/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.2017dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnaveOkoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin. Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih...
Sodba U 1357/96Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.03.1999denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrnitev v last in posestTožena stranka je utemeljeno odpravila prvostopno delno odločbo o vrnitvi nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest, ker jo je prvostopni organ izdal, ne da bi popolno ugotovil vsa odločilna dejstva in okoliščine s tem, da zlasti ni jasno ugotovil, ali obstojijo okoliščine, ki bi preprečevale denacionalizacijo zemljišč z vrnitvijo v last in posest (1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen).
Sodba I Up 509/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.2003sprememba vpisa nosilcev stvarnopravnih pravic v katastruSklep sodišča, s katerim je bila v nepravdnem postopku nadomeščena stanovanjska pogodba, ni odločba sodišča v smislu 5. člena ZZKat, na podlagi katerega bi z naznanilnim listom Geodetske uprave v zemljiškem katastru lahko evidentirali podatek o spremembi nosilcev stvarnopravnih pravic na zemljiščih.
Sodba I Up 1022/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.06.2004dohodnina - pristojbine za gozdne ceste - sklep o odmeri sodne takse - stroški postopkaČeprav tožnika nista zavezanca za plačilo dohodnine, to ne pomeni, da sta iz istih razlogov lahko oproščena plačila pristojbine za gozdne ceste. Pogoje za neplačilo te pristojbine določa ZG, teh pogojev pa tožnika ne izpolnjujeta. Ker sta tožnika ugovarjala na opomin za plačilo sodne takse, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko jima je o odmeri takse izdali sklep, zoper katerega sta lahko vložila pritožbo.
VSRS Sodba X Ips 43/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zastaranje carinskega dolga - nastanek carinske obveznosti - tek zastaralnega roka - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - pravni standard - skrbnost v carinskem postopku - potrdilo o poreklu blaga - dvom - interpretacijske odločbe seu - ex tunc učinek - merila za napolnitev pravnega standarda - preferencialna obravnava carinskega blaga - ugoditev revizijiOkoliščina, da je odločba organov glede vknjižbe ali določitve obveznosti plačila dajatev predmet upravnega postopka ali upravnega spora, sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je bila vknjižba dejansko opravljena v skladu s prvim odstavkom 217. člena CZS in prvim odstavkom 220. člena CZS (enako SEU v C-407/16 z dne 26. 10. 2017). Za utemeljenost ugovora zastaranja carinskega dolga v obravnavanem primeru je relevantno, ali je bil revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal. SEU je v zadevi C-47/16 z dne 16. 3. 2017 poudarilo, da ne izhaja splošna obveznost uvoznika, da sistematično preverja okoliščine, v katerih so carinski organi države izvoza izdali potrdilo o poreklu "obrazec A", vključno z dejavnostmi izvoznika pri izdelavi blaga. Uvoznik ima tako obveznost samo, če obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu. V kontekstu interpretativnih...
Sodba U 234/95-10Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.1997lokacijsko dovoljenje - ugotovitev dejanskega stanjaNavedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).
VSRS Sodba X Ips 265/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.08.2017dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV - dodatna odmera davka - pravni standardSodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev in okoliščin zadeve utemeljeno zaključilo, da je davčni organ izkazal revidentov subjektivni element, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo tako, da se je opredelilo do vseh relevantnih revidentovih ugovorov in trditev. Nepreverjanje dobaviteljev pred sklenitvijo spornih poslov, neseznanjenost z odgovornimi osebami dobaviteljev, sestavljanje spremljajoče dokumentacije za in namesto dobaviteljev ter končno ugotovitev, da je revident v spornih primerih odstopil od svoje siceršnje poslovne prakse, so vse razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da je davčni zavezanec imel védenje o zlorabi sistema DDV, toliko bolj, če tak zaključek temelji na povezavi vseh navedenih razlogov, kot v obravnavnem primeru. Po oceni Vrhovnega sodišča je tudi pravilna ocena , da so revidentove navedbe v tožbi, s katerimi zanika odstop od svoje siceršnje poslovne prakse, ter implicira, da od te pravzaprav...

Izberi vse|Izvozi izbrane