Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21cT11cHJhdm5pK29kZGVsZWsrcG9vYmxhc3RpbG8mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep I Up 711/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.06.2005promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pooblastilo - poslovanje upravnega organa s pooblaščencem - preklic pooblastilaNa podlagi določb 99. člena ZPP, ki po 3. odstavku 61. člena ZUP/86 smiselno veljajo za vprašanja v zvezi s pooblastilom, ki z ZUP/86 niso urejena, na poslovanje upravnega organa s tožnikovo pooblaščenko vpliva zgolj preklic pooblastila in sicer od trenutka, ko je organ o njem obveščen.
VSRS Sklep II Ips 21/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.11.2020sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - socialnovarstvene storitve - plačilo stroškov institucionalnega varstva - pristojnost - upravnopravno razmerje - upravna pristojnost - zavrženje tožbe - izvrševanje javnih pooblastil - pooblastilo za izdajo upravne odločbe - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - dopuščena revizijaV primerih prisilne namestitve varovancev po ZDZdr socialnovarstveni zavod o dolžnosti plačila izvršenih storitev ni upravičen oblastno odločati z upravno odločbo. Socialnovarstvenemu zavodu pa ni mogoče odreči možnosti, da povračilo stroškov uveljavlja s tožbo pred sodiščem redne pristojnosti.
Sodba U 500/92Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.06.1993pravica pooblaščenca za vročitve - izdaja potrdila o državljanstvuPooblaščenec za vročitve ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Prvostopni organ lahko tako pritožbo zavrže, če pooblaščenec, v določenem roku ne predloži pooblastila stranke za vložitev pritožbe.
Sklep I Upr 1/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.06.2013spor o pristojnosti - kadrovska štipendija – prekinitev pogodbe o štipendiranju – pogodbeno razmerje - javno pooblastiloPo presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
Sodba I Up 646/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.09.2004vzpostavitev prevoznosti javne ceste - pooblastilo za odreditev ukrepaZ določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo, da bi republika za državne ceste ali občina za občinske ceste odredila ukrep vzpostavitve prevoznosti javne ceste.
Sodba U 1655/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.11.1999nepopolna vlogaZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla.
Sklep I Up 1070/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.09.2003obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdajeTožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP.
Sklep I Upr 2/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.12.2007izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnostiSodna odločba ne more biti predmet upravnega spora.
Sklep I Up 1126/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2004imenovanje predsednika sodišča - upravni spor - stranka v upravnem sporuČe je v postopku na prvi stopnji upravnega spora sodelovala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ali tožbo zavrže. V tem primeru je sodišče druge stopnje tožbo zavrglo, ker ministrstvo ne more biti tožena stranka, tožba zoper ministrico, ki bi bila prava tožena stranka, pa je pravnomočno zavržena.
Sklep I Upr 4/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.06.2008kompetenčni sporČe spor med državo in lokalno skupnostjo ni javnopravne narave, za odločanje o njem ni stvarno pristojno upravno sodišče.
Sodba in sklep X Ips 1772/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2008gostinstvo - prepoved opravljanja dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - začasna odredba - pravni interesČe se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da gostinec opravlja dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote, inšpekcijski organ izda odločbo, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti.
VSRS Sklep X Ips 89/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.02.2021sodni register - sprememba poslovnega naslova - opustitev vročitve - sklep o izbrisu iz sodnega registra - vročitev odločbe z javnim naznanilom - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - obseg sodnega preizkusa - dopuščena revizija - ugoditev revizijiOdgovor na revizijsko vprašanje ali je bilo upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo s tožbo izpodbijanega upravnega akta, je nikalen. To še zlasti v primerih, ko gre za sklep, ki je po svoji naravi upravni akt, ki je lahko predmet samostojnega upravnega spora. Sodišče bi bilo pristojno presojati tovrstne procesne kršitve, če bi jih tožnik v tožbi uveljavljal ter torej s tožbo zahteval odpravo tudi teh sklepov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, predvsem v primerih, ko jih tožnik ne more izpodbijati s (posebno) tožbo, ko torej ne gre za sklepe, ki so lahko predmet samostojnega upravnega spora. Iz slednjega izhaja, da lahko sodišče poleg izpodbijanega upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, odpravi tudi sklepe, izdane v upravnem postopku, če jih tožnik izpodbija in je njihova odprava potrebna, da se upravna stvar v ponovnem upravnem...
Sodba X Ips 859/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnavePo ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je carinske postopke za sprostitev blaga v prost promet mogoče obnoviti po določbah ZUP.
Sodba X Ips 1283/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.02.2009obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - - verodostojnost potrdila o porekluPri obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic.
Sodba X Ips 1198/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkovKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
VSRS Sodba U 5/2021-22Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.08.2021napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku (diskrecija) - kriteriji - zavrnitev tožbeOb dejstvu, da je tožnica po izteku zadnje razporeditve na Vrhovno sodišče šele krajše obdobje opravlja klasično sodniško delo, ki še niti ni bilo predmet ocene sodniške službe, Sodnemu svetu ni mogoče očitati arbitrarnosti, ko je zaključilo, da ob oceni njenih dosedanjih kariernih dosežkov ne more ugotoviti, da je verjetno, da bo sodnica v primeru napredovanja v višji sodniški naziv zanesljivo, dolgotrajno in konsistentno dosegala nadpovprečne rezultate do stopnje, ki bi utemeljevala predlagano napredovanje. Res je, da takšna prognoza ni z zakonom predpisan pogoj za tovrstno napredovanje, vendar pa sodi okvir utemeljevanja uporabe prostega preudarka. Nenazadnje je Vrhovno sodišče ravno v sklepu, s katerim je razveljavilo predhodno zavrnilno odločbo Sodnega sveta v zvezi s predlogom za hitrejše napredovanje tožnice, zavzelo stališče, da je namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja v oceni, ali obstaja pozitivna...
Sodba X Ips 1197/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
Sodba in sklep X Ips 1183/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave - sojenje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
Sodba X Ips 1117/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.07.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
VSRS Sodba U 5/2020-23Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.11.2020Sodni svet - sodniško napredovanje - redno napredovanje - pogoji za napredovanje - ocena sodniške službe - ni upravni akt - vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta - pravica do sodnega varstva - ugoditev tožbi - zmotna uporaba materialnega pravaV primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev. Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav...

Izberi vse|Izvozi izbrane