Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba in sklep I Up 711/2003 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 23.06.2005 promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pooblastilo - poslovanje upravnega organa s pooblaščencem - preklic pooblastila Na podlagi določb 99. člena ZPP, ki po 3. odstavku 61. člena ZUP/86 smiselno veljajo za vprašanja v zvezi s pooblastilo m, ki z ZUP/86 niso urejena, na poslovanje upravnega organa s tožnikovo pooblaščenko vpliva zgolj preklic pooblastila in sicer od trenutka, ko je organ o njem obveščen. VSRS Sklep II Ips 21/2020 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 27.11.2020 sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - socialnovarstvene storitve - plačilo stroškov institucionalnega varstva - pristojnost - upravnopravno razmerje - upravna pristojnost - zavrženje tožbe - izvrševanje javnih pooblastil - pooblastilo za izdajo upravne odločbe - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - dopuščena revizija V primerih prisilne namestitve varovancev po ZDZdr socialnovarstveni zavod o dolžnosti plačila izvršenih storitev ni upravičen oblastno odločati z upravno odločbo. Socialnovarstvenemu zavodu pa ni mogoče odreči možnosti, da povračilo stroškov uveljavlja s tožbo pred sodiščem redne pristojnosti. Sodba U 500/92 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 10.06.1993 pravica pooblaščenca za vročitve - izdaja potrdila o državljanstvu Pooblaščenec za vročitve ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Prvostopni organ lahko tako pritožbo zavrže, če pooblaščenec, v določenem roku ne predloži pooblastila stranke za vložitev pritožbe. Sklep I Upr 1/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.06.2013 spor o pristojnosti - kadrovska štipendija – prekinitev pogodbe o štipendiranju – pogodbeno razmerje - javno pooblastilo Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče. Sodba I Up 646/2001 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 22.09.2004 vzpostavitev prevoznosti javne ceste - pooblastilo za odreditev ukrepa Z določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo , da bi republika za državne ceste ali občina za občinske ceste odredila ukrep vzpostavitve prevoznosti javne ceste. Sodba U 1655/95 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 03.11.1999 nepopolna vloga ZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilo m za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla. Sklep I Up 1070/2000 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 10.09.2003 obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdaje Tožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP. Sklep I Upr 2/2007 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 17.12.2007 izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti Sodna odločba ne more biti predmet upravnega spora. Sklep I Up 1126/2004 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 27.10.2004 imenovanje predsednika sodišča - upravni spor - stranka v upravnem sporu Če je v postopku na prvi stopnji upravnega spora sodelovala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ali tožbo zavrže. V tem primeru je sodišče druge stopnje tožbo zavrglo, ker ministrstvo ne more biti tožena stranka, tožba zoper ministrico, ki bi bila prava tožena stranka, pa je pravnomočno zavržena. Sklep I Upr 4/2007 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 05.06.2008 kompetenčni spor Če spor med državo in lokalno skupnostjo ni javnopravne narave, za odločanje o njem ni stvarno pristojno upravno sodišče. Sodba in sklep X Ips 1772/2006 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 27.11.2008 gostinstvo - prepoved opravljanja dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - začasna odredba - pravni interes Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da gostinec opravlja dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote, inšpekcijski organ izda odločbo, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti. VSRS Sklep X Ips 89/2020 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 10.02.2021 sodni register - sprememba poslovnega naslova - opustitev vročitve - sklep o izbrisu iz sodnega registra - vročitev odločbe z javnim naznanilom - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - obseg sodnega preizkusa - dopuščena revizija - ugoditev reviziji Odgovor na revizijsko vprašanje ali je bilo upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo s tožbo izpodbijanega upravnega akta, je nikalen. To še zlasti v primerih, ko gre za sklep, ki je po svoji naravi upravni akt, ki je lahko predmet samostojnega upravnega spora.
Sodišče bi bilo pristojno presojati tovrstne procesne kršitve, če bi jih tožnik v tožbi uveljavljal ter torej s tožbo zahteval odpravo tudi teh sklepov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, predvsem v primerih, ko jih tožnik ne more izpodbijati s (posebno) tožbo, ko torej ne gre za sklepe, ki so lahko predmet samostojnega upravnega spora. Iz slednjega izhaja, da lahko sodišče poleg izpodbijanega upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, odpravi tudi sklepe, izdane v upravnem postopku, če jih tožnik izpodbija in je njihova odprava potrebna, da se upravna stvar v ponovnem upravnem... Sodba X Ips 859/2006 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 04.09.2008 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je carinske postopke za sprostitev blaga v prost promet mogoče obnoviti po določbah ZUP. Sodba X Ips 1283/2005 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.02.2009 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - - verodostojnost potrdila o poreklu Pri obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic. Sodba X Ips 1198/2005 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 01.10.2008 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkov Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje. VSRS Sodba U 5/2021-22 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 31.08.2021 napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku (diskrecija) - kriteriji - zavrnitev tožbe Ob dejstvu, da je tožnica po izteku zadnje razporeditve na Vrhovno sodišče šele krajše obdobje opravlja klasično sodniško delo, ki še niti ni bilo predmet ocene sodniške službe, Sodnemu svetu ni mogoče očitati arbitrarnosti, ko je zaključilo, da ob oceni njenih dosedanjih kariernih dosežkov ne more ugotoviti, da je verjetno, da bo sodnica v primeru napredovanja v višji sodniški naziv zanesljivo, dolgotrajno in konsistentno dosegala nadpovprečne rezultate do stopnje, ki bi utemeljevala predlagano napredovanje. Res je, da takšna prognoza ni z zakonom predpisan pogoj za tovrstno napredovanje, vendar pa sodi okvir utemeljevanja uporabe prostega preudarka. Nenazadnje je Vrhovno sodišče ravno v sklepu, s katerim je razveljavilo predhodno zavrnilno odločbo Sodnega sveta v zvezi s predlogom za hitrejše napredovanje tožnice, zavzelo stališče, da je namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja v oceni, ali obstaja pozitivna... Sodba X Ips 1197/2005 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 25.09.2008 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja. Sodba in sklep X Ips 1183/2006 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 22.01.2009 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave - sojenje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu Ker je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sodba X Ips 1117/2006 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 10.07.2008 obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. VSRS Sodba U 5/2020-23 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 10.11.2020 Sodni svet - sodniško napredovanje - redno napredovanje - pogoji za napredovanje - ocena sodniške službe - ni upravni akt - vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta - pravica do sodnega varstva - ugoditev tožbi - zmotna uporaba materialnega prava V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev.
Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav...
