VSL sklep III Ip 4381/2015

Jedro

Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Upnik lahko odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za odlog izvršbe zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu upnika za odlog izvršbe z dne 4. 9. 2015 ugodi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po prepričanju upnika določbo tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne gre razumeti na način, kot jo razume sodišče prve stopnje. S tako utesnjujočo razlago navedene določbe je upnik prikrajšan v svojih pravicah, saj se postopek začne in vodi po predlogu upnika, pri čemer pa je odlog izvršbe tudi v korist dolžnika, ki se mora z odlogom strinjati. Ponovni upnikov predlog za odlog izvršbe je potrebno presojati kot samostojno izvršilno dejanje in ne kot predlog za podaljšanje odloga, pri čemer pa se upnik strinja, da skupno trajanje odložene izvršbe ne sme trajati več kot eno leto. Slednje pa ne pomeni, da ponovni predlog za odlog izvršbe ni dopusten pod pogojem, da enoletni rok od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga še ni potekel. Upnik je mnenja, da bi sodišče v takšnem primeru moralo novemu predlogu za odlog ugoditi ob upoštevanju, da lahko traja odlog največ eno leto od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ob sprejemu razlage sodišča prve stopnje bi to pomenilo, da ZIZ-J večkratnih odlogov znotraj zakonskega enoletnega roka od izdaje prvega sklepa o odlogu ne dopušča, kar pa je za stranke nesprejemljivo. Takšno stališče torej predvideva le obstoj kontinuiranega odloga izvršbe, ne pa možnosti več odlogov izvršbe znotraj enoletnega roka, s čimer je kratena pravica strank do enakega varstva pravic in pravica do sodnega varstva. V konkretnem primeru je sodišče s sklepom z dne 11. 12. 2014 dovolilo odlog izvršbe do 20. 4. 2015, kar pomeni, da je ponovni upnikov predlog za odlog izvršbe z dne 4. 9. 2015 podan pravočasno znotraj enoletnega roka, posledično pa bi moralo sodišče predlogu upnika z dne 4. 9. 2015 vsaj delno ugoditi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. ZIZ v tretjem odstavku 74. člena določa, da če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor jo je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Nadalje določa, da lahko upnik predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. Omenjena zakonska določba jasno določa, da je dopustno zgolj podaljšanje odloga izvršbe, v takšnem primeru pa mora biti predlog za podaljšanje dovoljenega odloga vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga. V konkretnem primeru je bila izvršba odložena do 20. 4. 2015 po sklepu z dne 11. 12. 2014, upnik pa je predlog za odlog izvršbe podal 7. 9. 2015 in je bil tako vložen po izteku odloga, kar pomeni, da predlog za podaljšanje dovoljenega odloga ni pravočasno vložen in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo.

6. V primeru, če pa upnik predlaga odlog izvršbe po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, pa ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, kot sicer pravilno poudarja upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep, vendar takšnega primera določbe ZIZ ne dopuščajo, zato so vsa pravna naziranja upnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je njegov predlog za odlog izvršbe po dogovoru z dolžnico utemeljen vsaj deloma, neutemeljene. Z Zakonom o spremembi in dopolnitvi ZIZ (ZIZ-J) je v 82. členu določeno, da postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona (kot v konkretnem primeru), se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Slednje pomeni, da od uveljavitve ZIZ-J dne 30. 7. 2014 velja spremenjena določba 74. člena ZIZ, katera pa omogoča časovno omejeno zgolj podaljšanje dovoljenega odloga, tretji odstavek 74. člena ZIZ pa jasno določa, da mora biti v takšnem primeru predlog vložen pred potekom odloga. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Sicer pa lahko upnik odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe.(1) Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe. Nenazadnje pa takšno stališče potrjuje tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J (Poročevalec Državnega zbora z dne 8. 5. 2014), iz katerega izhaja, da je bila predlagana časovna omejitev odloga na predlog upnika za eno leto in le enkrat. Iz obrazložitve predlagane spremembe je razvidno, da odlogi izvršbe vzdržujejo visečnost izvršilnega postopka zaradi preprečevanja zastaranja, medtem ko bi moral biti odlog izvršbe namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa da v nedogled podaljšuje izvršilni postopek, ki je v osnovi namenjen čim prejšnji prisilni realizaciji upnikove terjatev zoper dolžnika. Glede na pojasnjeno upnik predlog za odlog izvršbe lahko vloži le enkrat in ponovno vloženemu predlogu ni mogoče ugoditi.

7. Iz spisa izhaja, da je upnik 30. 10. 2015 vložil dopolnitev pritožbe, po sami vsebini pa po oceni pritožbenega sodišča vloga predstavlja predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, saj upnik predlaga, da sodišče odloči tudi o pridobljeni zastavni pravici. V primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, v katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15. dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj se sklep dopolni (smiselna uporaba 325. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo tako v nadaljevanju postopka odločiti o upnikovi vlogi z dne 28. 10. 2015, kot o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa.

8. Ker upnik v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------

Op. št. (1): Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1859/2015 in I Ip 2325/2015.

Datum zadnje spremembe:

22.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 9/2015
• VSC sklep I Ip 545/2015
• VSL Sklep III Ip 2858/2017