<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 989/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.989.2018

Evidenčna številka:VSL00018407
Datum odločbe:05.12.2018
Senat, sodnik posameznik:dr. Peter Rudolf (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), Majda Irt
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:stvarne napake vozila - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - odstop kupca od pogodbe - vrnitev kupnine - obvestilo o stvarni napaki - navidezna (simulirana) pogodba - klavzula videnokupljeno - informativni dokaz

Jedro

Če stranka pristane na določilo videno-kupljeno, potem je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.

Nesporno je bilo ugotovljeno, da je imelo vozilo v trenutku nakupa vozila s strani tožeče stranke, prevoženih najmanj 240.000 km. Gre torej za stvarno napako. Tožeča stranka je bila z njo seznanjena ob pregledu vozila v zvezi z okvaro motorja, v oktobru 2014. Nesporno o tej napaki toženca ni obvestila, zato je izgubila pravico sklicevati se na to napako (prvi odstavek 462. člena OZ), razen, če bi izkazala, da je bila prodajalcu (tožencu) ta napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (drugi odstavek 465. člena OZ) oziroma ob upoštevanju klavzule videno – kupljeno, le v primeru, da je toženec zanjo vedel, a jo je kupcu (tožeči stranki) zamolčal. Tega pa tožeči stranki s stopnjo prepričanja ni uspelo izkazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 21.755,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, v roku 15 dni in mu povrniti pravdne stroške; odločilo, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 3.729,54 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugega sodnika. Navaja, da sodišče v 3. točki obrazložitve napačno navaja, da je tožeča stranka spremenila svoje trditve. Celoten postopek je trdila, da je stvarna napaka obstajala že v času lastništva prodajalca, predstavlja pa jo neustrezno in nepravilno vzdrževanje vozila, kar je izkazala tudi z mnenjem izvedenca K. Jasno se je opredelila tudi do vzroka zaradi katerega je prišlo do napake – gre za dalj časa nastajajočo poškodbo, ki je nastala zaradi obrabe materiala v posledici nepravilnega vzdrževanja in uporabe vozila. Opozarja, da kupoprodajne pogodbe, ki jo je predložil toženec, ni nikoli podpisala ali bolje rečeno sklenila. Sklenjena pogodba se nahaja v arhivu podjetja S., d. o. o., saj se je na njeni podlagi opravil prepis vozila. Predlagala je zaslišanje priče K. (sicer sodnega izvedenca), ki je dejansko ugotovil primarno napako in jo diagnosticiral na podlagi fizičnega ogleda motorja, pa ga sodišče ni zaslišalo. Zaslišalo tudi ni predlagane priče S. K., ki je tožencu kot prodajalcu isto vozilo vrnil po sedmih dneh uporabe, odgovorne osebe S., d. o. o., kjer se je opravljal prepis avtomobila, ki bi lahko potrdila, kdo ima pravico prodajati oziroma podpisovati in sklepati pogodbe, odgovorne osebe S. avto (pooblaščenega servisa), ki bi pojasnila, kaj dejansko lahko ugotovi pooblaščeni serviser, ki ima pooblastilo, ustrezne inštrumente in s tem dati možnost podrobne diagnostike napake in dogajanja na motorju pred lomom materiala. Sodišče bi moralo postaviti tudi izvedenca grafološke stroke, ki bi pojasnil vsebino pogodbe in ali je podpis identičen ali ne in ali je klavzula videno-kupljeno dopisana naknadno. Odgovorna oseba podjetja S., d. o. o., bi lahko tudi potrdila, da toženec in njegov sin S. A. trgujeta z rabljenimi vozili in sta kot pravni osebi bolj odgovorni za prikrite in stvarne napake, kot sicer fizična oseba. Sodišče ne upošteva izjav zakonite zastopnice tožeče stranke in priče J. O., s kom dejansko se je pogodba sklepala in na kateri dan, da se je za toženca izdajal njegov sin. Zakonita zastopnica je povedala, da je zahtevala, da se prva pogodba, na kateri je bila napačno navedena kupnina in napačno navedeno ime podjetja, uniči in napiše pogodba, ki bo ustrezala tako prodajalcu kot kupcu. Toženec naj bi vozilo kupil od B. J., ki pa je bil v času prodaje prejemnik denarne socialne pomoči, z naslovom bivališča na CSD X (pogodba je sicer neoverjena), kar vse kaže, da je bil B. J. zgolj „figura“ pri sklepanju poslov za toženca in njegovega sina, saj ni mogel biti lastnik vozila vrednega 16.500,00 EUR, saj bi, med drugim, izgubil socialno denarno nadomestilo. Izvedenec P. vozila ni nikoli pregledal, ni se opredelil do vzroka, zakaj je prišlo do okvare. Ta pa je bila, kot je jasno zapisal izvedenec K., posledica nepravilnega in pomanjkljivega vzdrževanja vozila. Sodišče ni presojalo situacije v smislu določbe 458. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Priča B. J. je krivo pričal.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je od toženca dne 1. 9. 2014 kupila vozilo L., tip R., letnik 2006, s 161.000 prevoženimi kilometri, za kupnino 16.000,00 EUR (poravnano z 10.000,00 EUR v gotovini in z izročitvijo vozila P. v vrednosti 6.000,00 EUR, v lasti partnerja zakonite zastopnice tožeče stranke, J. O.). Že dne 21. 10. 2014 je prišlo do okvare na vozilu, ko je popustil vodilni ležaj na glavni gredi motorja, prišlo je do premika gredi in v posledici do loma ohišja oljne črpalke in iztekanja olja. Ob diagnosticiranju okvare je bilo ugotovljeno tudi, da je imelo vozilo že 12. 2. 2014 prevoženih 240.000 km in je bil števec po tem datumu očitno prevrten nazaj. Tožeča stranka trdi, da vozilo ni imelo lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), pa tudi ne lastnosti in odlik, ki so bile izrecno dogovorjene (3. točka 459. člena OZ). Gre za stvarni napaki, za katere odgovarja kupec (prvi in drugi odstavek 458. člena OZ). Tožeča stranka je napako, ki se je nanašala na okvaro motorja, tožencu pravočasno notificirala (461., 464. člen OZ). Ker toženec zahteve iz obvestila ni izpolnil, je tožeča stranka odstopila od pogodbe (470., 471. člen OZ). Od toženca zahteva vračilo prejetega (kupnine), skupaj s stroški.

Toženec trdi, da je tožeči stranki izročil brezhibno vozilo, napaka tudi ni bila posledica vzroka, ki bi obstajal že pred tem, napake v zvezi z domnevno prevrtenimi kilometri, tožeča stranka ni notificirala, zato je izgubila vse pravice, ki bi ji šle iz tega naslova, poleg tega sta se ob prodaji pravdni stranki dogovorili za klavzulo videno - kupljeno.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (neizvedbe relevantnih dokazov), ni zagrešilo, kakor tudi ne ostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

Glede pogodbe:

7. Da je sin toženca (S.) v obravnavanem pravnem poslu nastopal kot pooblaščenec toženca (lastnika vozila), tudi za pritožbeno sodišče ni sporno (glej razloge sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve).1 Da je postopke v zvezi s prodajo vozila vodil toženčev sin, tako ne pomeni nič protipravnega (69., 70. člen OZ). Zaslišanje odgovorne osebe podjetja S., d. o. o. (pri katerem se je opravil prepis vozila) „kdo ima pravico podpisovati in sklepati pogodbe,“ odločitve sodišča s tem v zvezi, ne bi moglo spremeniti.

8. Tudi je prepričljiva dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je bila druga pogodba, v kateri je bil (na željo zakonite zastopnice tožeče stranke, zaradi knjiženja vozila v osnovna sredstva podjetja) dogovorjen način plačila kupnine v celoti z gotovino, navidezna pogodba, ki je prikrivala drugo, to je prvo pogodbo, s katero sta se pravdni stranki dogovorili za plačilo kupnine na način plačila 10.000,00 EUR v gotovini, 6.000,00 EUR pa v obliki izročitve osebnega vozila P. (9. do 12. točka obrazložitve). Pogodba je bila na ta način tudi realizirana. Pravilen in zakonit je tako zaključek sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama velja prva pogodba (prvi in drugi odstavek 50. člena OZ), s klavzulo videno-kupljeno. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je tudi prodajna pogodba sklenjena med prodajalcem J. O. in tožencem, za osebno vozilo P., vsebovala takšno klavzulo (priloga A 23) in ni verjeti, da bi toženec, v svojo škodo, na takšno klavzulo pristal, v pogodbi sklenjeni med njim in tožečo stranko, pa ne.

9. Izvedba predlaganih dokazov s tem v zvezi, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi mogla vplivati. Da je prvo pogodbo (priloga B 3) podpisal toženec sam, drugo pa njegov sin, kot njegov pooblaščenec (priloga A 2), obe pa je podpisala tudi zakonita zastopnica tožeče stranke, med pravdnima strankama ni sporno, zato izvedba dokaza z izvedencem grafologom ni bila potrebna. Za potrditev trditve, da naj bi pooblaščenec toženca klavzulo videno kupljeno dopisal na prvo pogodbo naknadno, brez vednosti zakonite zastopnice tožeče stranke, kar naj bi kazala drugačna barva zapisa, ob tem, da ni sporno, da naj bi tudi ostali tekst napisal pooblaščenec toženca, pa dokaz z izvedencem grafologom ni primeren dokaz.

Glede okvare motorja:

10. Da stvarna napaka okvare glavne gredi motorja in oljne črpalke ni mogla obstajati že v trenutku, ko je nevarnost prešla na kupca, ali že pred tem (prvi odstavek 458. člena OZ), je sodišče prve stopnje prepričljivo in logično pojasnilo (glej predvsem 14. točko obrazložitve)2. Tako seveda tudi ni mogoče govoriti o tem, da je toženec za napako vedel, a jo je tožeči stranki zamolčal. Če namreč stranka pristane na določilo videno-kupljeno, potem je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.

11. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da četudi se pravdni stranki za takšno določilo ne bi dogovorili, je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen. Ugotovilo je namreč, da napaka tudi ni posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (drugi odstavek 458. člena OZ). Tožeča stranka je trdila3, da je bil vzrok za napako v nevzdrževanju vozila in nerednem servisiranju (pri pooblaščenem serviserju), zaradi česar je bilo vozilo voženo brez ali z bistvenim pomanjkanjem motornega olja, v posledici česar je prišlo do močne obrabe in previsoke temperature in končno do (hipne) opisane poškodbe motorja. Navedenih trditev izvedenec P. ni potrdil. Izrecno je pojasnil, da napaka ni bila posledica neustreznega vzdrževanja oziroma servisiranja vozila. Poleg tega olja primanjkuje, ali zaradi izteka pri kakšnem tesnilu, pri čemer se opazijo sledi iztekanja na motorju in madeži pod vozilom, ali pa ga motor troši zaradi izgorevanja v izgorevalnem prostoru, pri čemer se opazi prekomerno dimljenje na izpuhu (stran 2 druge dopolnitve mnenja, list. št. 267), kar v konkretnem primeru ni bilo zatrjevano in ne izkazano.4 Kot je povsem utemeljeno izpostavilo sodišče prve stopnje, je bilo vozilo ob nakupu staro že 8,5 let, konkretne posledice ni bilo mogoče predvideti (kot je jasno povedal tudi izvedenec in bi se lahko dogodila že tožencu), tako, da gre v obravnavanem primeru za splet okoliščin, ki toženca ne morejo bremeniti.

12. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi upravičeno zavrnilo dokaz z izvedbo zaslišanja (izvedene) priče V. K. Njegovo mnenje je bilo izvedencu P. predstavljeno (ponovno tudi, ko je bil zaslišan – list .št. 297) in je ta vztrajal pri svojem stališču, da je sicer res prišlo do suhega trenja zaradi pomanjkanja olja, ampak šele v posledici tega, ker se je glavna gred hipno pomaknila naprej, izrinila tesnilo, olje pa je začelo iztekati (list. št. 298). Kaj drugega bi še izpostavila priča K. tožeča stranka ni pojasnila, niti ni z njeno pomočjo kot del trditvene podlage, polemizirala z izvedencem P. (niti ni predlagala postavitve drugega izvedenca), zato njegovo zaslišanje odločitve sodišča prve stopnje ne bi moglo spremeniti. Enako velja glede izvedbe dokaza z zaslišanjem predstavnika pooblaščenega servisa S., ki bi pojasnil, kaj vse lahko ugotovi pooblaščeni servis, ob tem, da sta sodišče prve stopnje in izvedenec, razpolagala z zgodovinskim izpisom servisiranja obravnavanega vozila (iz katerega je to razvidno) in upoštevaje, da je izvedenec tudi potrdil, da servisiranje tako starega vozila pri pooblaščenem serviserju ni (več) obvezno.

Odločitve tudi ne bi moglo spremeniti morebitno dejstvo, da toženec in njegov sin „kot pravni osebi“ trgujeta z rabljenimi vozili, tudi zato, ker je toženec pravni posel sklenil kot fizična oseba.

Da je B. J. (ki je tožencu dne 9. 5. 2014 prodal sporno vozilo) kakorkoli povezan s tožencem5, sodišče ni ugotovilo. Tožeča stranka bi morala navedeno izkazati s stopnjo prepričanja.

Dokaz z zaslišanjem priče S. K. je bil predlagan prepozno. Kot lastnica vozila je imela tožeča stranka od nakupa dalje vse možnosti, da sama pridobi seznam predhodnih lastnikov vozila. Četudi bi predlog za zaslišanje priče šteli za pravočasno predlagani dokaz, je šlo za dokaz podan v informativne namene.6

Glede prevrtenih kilometrov

13. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča označba v kupoprodajni pogodbi z dne 1. 9. 2014, da ima sporno vozilo prevoženih 161.000 km, pomeni izrecno dogovorjeno lastnost vozila (3. točka 459. člena OZ). Nesporno je bilo ugotovljeno, da je imelo vozilo v trenutku nakupa vozila s strani tožeče stranke, prevoženih najmanj 240.000 km.7 Gre torej za stvarno napako. Tožeča stranka je bila z njo seznanjena ob pregledu vozila v zvezi z okvaro motorja, v oktobru 2014. Nesporno o tej napaki toženca ni obvestila, zato je izgubila pravico sklicevati se na to napako (prvi odstavek 462. člena OZ), razen, če bi izkazala, da je bila prodajalcu (tožencu) ta napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (drugi odstavek 465. člena OZ) oziroma ob upoštevanju klavzule videno – kupljen, le v primeru, da je toženec zanjo vedel, a jo je kupcu (tožeči stranki) zamolčal. Tega pa tožeči stranki s stopnjo prepričanja ni uspelo izkazati (16. do 19. točka obrazložitve). Ko je toženec od B. J. dne 9. 5. 2014 kupil vozilo, je števec kazal 153.000 prevoženih kilometrov. Da sta bila B. J. in toženec kakorkoli povezana (v smislu skupnega delovanja v smeri goljufanja kupcev), sodišče, kot rečeno, ni ugotovilo. Dovolj prepričljivo je tako zaključilo, da je do prevrtitve prišlo predno je toženec kupil vozilo. Za navedeno stvarno napako torej ni vedel in je tožeči stranki ni zamolčal. Glede na klavzulo videno-kupljeno, ni bistveno, ali bi za to dejstvo ob primerni skrbnosti mogel vedeti. Pa tudi, če bi v celoti upoštevali določbo 465. člena OZ, se pritožbeno sodišče strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da glede na dejstvo, da povezava z B. J. ni bila izkazana, da je bil dokaz z zaslišanjem S. K. predlagan prepozno oziroma podan v informativne namene, da servisiranje tako starega vozila pri pooblaščenem serviserju8 ni potrebno, tožeči stranki tega ni uspelo izkazati. Tožeča stranka tako tudi ni izkazala, da napaka tožencu ni mogla ostati neznana.

14. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnilo. Pritožbeno sodišče je v posledici pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji za tožečo stranko na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženca pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
1 To dejstvo očitno sprejema tudi tožeča stranka, ki se sklicuje prav na pogodbo, ki jo je podpisal toženčev sin.
2 Saj bi bilo sicer vozilo že takrat nevozno.
3 Skladno z mnenjem izvedenca K., ki ga je sama pridobila in ki s tem predstavlja le njeno trditveno podlago.
4 Tožeča stranka je sama trdila, da je po nakupu prevozila 9000 km, motor je deloval ustrezno, motorno olje ni iztekalo, kontrolna lučka za olje se ni prižgala.
5 V smislu skupnega goljufanja kupcev.
6 Priča naj bi povedala, zakaj je vozilo že v nekaj dneh vrnila prodajalcu (tožencu).
7 Na pooblaščenem servisu dne 12. 2. 2014, je bilo ugotovljeno, da ima vozilo prevoženih 240.000 km.
8 ki bi z inštrumenti,s katerimi razpolaga, lahko ugotovil tudi število prevoženih kilometrov


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 50, 50/1, 50/2, 69, 70, 458, 458/1, 458/2, 459, 459/1, 459/3, 461, 462, 462/1, 464, 465, 465/2, 470, 471
Datum zadnje spremembe:
07.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2MzI2