VSK sklep I Cp 311/2004

Jedro

Po določilu 2. odst. 182. čl. ZPP v primeru, če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopkov. Tudi, če bi imela oba zahtevka isto dejansko in pravno podlago, pa za oba zahtevka okrajno sodišče ni stvarno pristojno, saj je za odškodninski zahtevek v višini 2.077.630,00 SIT (na 300.000,00 SIT ga je skrčila šele po izdaji izpodbijanega sklepa) pristojno okrožno sodišče, saj so okrajna sodišče pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT (1. odst. 30. čl. ZPP).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i 1. točka izreka sklepa z dne 8.1.2004.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.1.2004 odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli (1. točka izreka sklepa) in vzelo na znanje umik tožbe v 2. točki tožbenega zahtevka ter postopek v tem delu ustavilo (2. točka izreka).

Zoper 1. točko izreka sklepa se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je zavajajoče, ker je Okrožno sodišče v Novi Gorici dne 26.9.2003 zavrnilo oziroma odstopilo zadevi P 85/2000 in P 146/2000 (kjer gre za ista dejstva) Okrajnemu sodišču v Novi Gorici in to potem, ko mu je že določilo opr. št. Su 020503/2003-49, kar pomeni, da je najprej Okrajno sodišče v Novi Gorici odškodninski zahtevek z dne 22.9.2003, ki je bil vložen 24.9.2003, odstopilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici zaradi višine zahtevka (nad 2.000.000,00 SIT) in šele zatem okrožno sodišče okrajnemu. Pritožnica se ne strinja s sodiščem, ki v sklepu trdi, da predpostavke za dovolitev spremembe iz 182. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podane. Meni, da ima pravico uveljavljati več zahtevkov zoper isto oziroma iste tožene stranke, ker je prepričana, da ima njen zahtevek isto dejansko in pravno podlago. Prva pravna podlaga za tožbo zaradi posegov v lastninsko pravico je kršitev Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Druga pravna podlaga za odškodninski zahtevek je v njenem primeru prav tako kršitev ZTLR, ker je odškodninski zahtevek posledica posega v lastninsko pravico in v primerih iz 1. odst. 25. čl. ZTLR ima pravico kot lastnik zemljišča do odškodnine, ker je graditelj vedel, da gradi na tujem zemljišču. Pritožnica meni, da je sklep sodišča z dne 8.1.2004 krivičen in bi Okrajno sodišče v Novi Gorici moralo v skladu s 1. odst. 185 dovoliti spremembo in zadevo ponovno odstopiti Okrožnemu sodišču v Novi Gorici, ker bi bilo to smotrno z dokončno ureditev za razmerje med strankami. Prav tako meni, da privolitev toženih strank ni potrebna, ker je tožbo dopolnila tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage višji denarni znesek v skladu s 186. čl. ZPP, saj se v glavnem njen odškodninski zahtevek nanaša na odškodnino zaradi vznemirjanja, ki je potekalo po vložitvi tožbe. Pritožnica še navaja, da se je 24.9.2003 že začel narok za poravnavo, na katero je nameravala pristati, če bi bila kolikor toliko sprejemljiva. Z odškodninskim zahtevkom je želela toženim strankam dati vedeti, kolikšno škodo so ji naredile z okupacijo njenih zemljišč po 26.1.2000, predvsem na njenem zdravju, saj je že v letih in ji vsako razburjanje škoduje. Vložila je nov predlog poravnave, po katerem predlaga odškodnino v višini komaj 100.000,00 SIT za vsako toženo stranko in vračilo stroškov, ker meni, da je to za vse sprejemljivo. Tožnica v pritožbi še navaja, da je zapisnik o poravnalnem naroku pomanjkljiv, ker ni navedena izjava odvetnikov, da nimajo pooblastil za odločanje in da je že sam naslov zapisnika napačen, saj gre za zapisnik o poravnalnem naroku in ne za zapisnik o naroku za glavno obravnavo, kot je navedeno. Pritožnica je pripravljena skleniti sodno poravnavo in zelo popustiti ter meni, da bi bilo nesmisel vlagati še enkrat odškodninski zahtevek samostojno z vsemi istimi dokazi in opisovanjem dogodkov, ki jih ima sodišče že ogromno v tej zadevi, ker že štiri leta dokazuje isto in predlaga sodišču, da razveljavi sklep okrajnega sodišča z dne 8.1.2004 ter dovoli dopolnitev oziroma spremembo tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Podatki spisa kažejo, da je tožnica 30.3.2000 vložila tožbo zaradi ugotovitve posegov v lastninsko pravico in zahtevek na opustitev posegov, ki ga je med postopkom umaknila. Dne 8.3.2002 je postavila še odškodninski zahtevek za plačilo materialne in nematerialne škode v skupnem znesku 11.697.870,00 SIT, ki ga je 24.9.2003 skrčila na 2.077.630,00 SIT. Toženi stranki sta nasprotovali razširitvi tožbe z odškodninskim zahtevkom. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da predpostavke za dovolitev spremembe tožbe niso bile podane. Tožnica je vložila tožbo zaradi posegov v lastninsko pravico in uveljavljala še odškodninski zahtevek. Po določilu 2. odst. 182. čl. ZPP v primeru, če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopkov. Ne držijo trditve pritožnice v pritožbi, da imata oba zahtevka isto dejansko in pravno podlago. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri zahtevkih ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tudi, če bi imela oba zahtevka isto dejansko in pravno podlago, pa za oba zahtevka okrajno sodišče ni stvarno pristojno, saj je za odškodninski zahtevek v višini 2.077.630,00 SIT (na 300.000,00 SIT ga je je skrčila šele po izdaji izpodbijanega sklepa) pristojno okrožno sodišče, saj so okrajna sodišče pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT (1. odst. 30. čl. ZPP). Ne držijo trditve pritožbe, da je okrajno sodišče odškodninski zahtevek že odstopilo v reševanje okrožnemu sodišču, okrožno sodišče pa ga je vrnilo v reševanje okrajnemu. Kot dokaz svojih trditev je predložila dopis Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 26.9.2003, kar je sicer pritožbena novota (čl. 337 ZPP), vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z dopisom opr. št. Su 020503/2003-49 dne 26.9.2003 urad predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici odstopil Okrajnemu sodišču v Novi Gorici "v pristojno poslovanje vlogo lastnikov zemljišč na trasi obvoznice mimo Vrtojbe". To pomeni, da je okrožno sodišče okrajnemu sodišču le odstopilo v pristojno poslovanje vlogo tožnice (in še drugih tožnikov), ki je bila očitno vložena pri nepristojnemu ali pri nepravem sodišču. Ostale pritožbene trditve so za odločitev nerelevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki ni dovolilo spremembo tožbe, pravilna. Uradni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje pri ki tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve določb pravdnega postopka, določenih v 2. odst. 350. čl. ZPP. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v 1. točki izreka (2. točka 365. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 55/2001
• Sklep III Ips 35/2001
• VDS sklep Pdp 336/2001