<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 567/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.567.2018

Evidenčna številka:VSL00013126
Datum odločbe:04.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:oporoka - veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - volja zapustnika - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - demenca - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca

Jedro

Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični.

Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna, je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev. Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Prva tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.131,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da so nične oporoke, ki jih je napravila zapustnica M. R. dne 30. 6. 2012, 5. 5. 2013 in v maju 2013 (točka 1 izreka) in darilni pogodbi z dne 14. 7. 2014 in 1. 8. 2014, sklenjeni med zapustnico in prvo toženo stranko (2. in 3. točka izreka). V posledici je pri več nepremičninah ugodilo izbrisni tožbi z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v korist zapustnice (4. - 6. točka izreka). Odločilo je, da je prva tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške (7. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje prva tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Prepričana je, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno napačno in nepopolno. Nepravilen je zaključek izvedenca psihiatrične stroke, da so bili pri zapustnici že od leta 2010 prisotni znaki kognitivnih motenj in demence. Prvi objektiven zapis o določenih znakih je datiran šele na november 2013. Pri tem se je izvedenec nepravilno oprl na izjave neverodostojnih prič, ki so bile zaslišane in so imele interes, da se čas zapustničinih motenj premakne v čas pred izdelavo oporok. Mati tožnika je lažno zatrjevala, da se je zapustnica že leta 2012 zdravila za demenco. Pred 19. 11. 2013 ni jemala nobenih zdravil. Tudi G. R. ima močan interes, in sicer iz maščevalnosti, ker mu zapustnica v oporoki ni naklonila ničesar, saj jo je nenehno silil, naj mu da denar. J. R. je zapustnica junija 2012 zasačila, ko je iz hiše jemal predmete in je bil z zapustnico v sporu. M. in P. A. imata interes, naj zmaga tožnik, ker bosta posledično obdelovala tožnikovo zemljo. Toženka ve, da so se priče pred obravnavo dogovarjale o tem, kaj naj govorijo na sodišču. Izvedenec je tako nekritično sledil neverodostojnim pričam. Zapustnica se je odločila, da z oporoko spremeni stanje, ker je bila žalostna zaradi alkoholizma svojega sina V. R. in nesoglasij z njegovo ženo C. Videla je, da se bo sinova zakonska zveza razvezala. Tožnikova mati je namreč dne 19. 6. 2012 podala predlog za prešolanje tožnika v ... Dejstvo, da je hotela zapustiti moža in sina odpeljati s kmetije, je bil glavni nagib, da se je zapustnica odločila za sestavo oporok. Izvedenec je nezakonito zajel kar obdobje štirih let in pavšalno navedel, da je bila zapustnica že od 2010 oporočno nesposobna. Moral bi presojati njeno sposobnost na dan naprave oporok. Od leta 2010 ni bilo znakov, ki so značilni za demenco. Zapustnica je funkcionirala povsem normalno, saj je do marca 2014 molzla krave v hlevu in dne 16. 5. 2013 v imenu sina sklepala depozitno pogodbo na banki. Septembra 2013 je po pregledu položnic sama ugotovila, da je prišlo do pomote in preplačila. Na MoCA testu, ki ga je zapustnica napravila dne 7. 7. 2014 pri nevrologinji S. je bilo ugotovljeno, da je imela zadostno orientacijo in ohranjeno abstraktno mišljenje, dosegla je 10 točk. Test je bil opravljen brez očal in slušnega aparata. To se je dogajalo en teden pred sklenitvijo darilne pogodbe, ki se izpodbija. Dr. S. je tako v času darilne pogodbe zapustnico dejansko pregledala in svoje videnje zapisala v izvidu. Izvedenec je original testa samovoljno prepisal z roko in ga ni fotokopiral. Po pridobitvi originala je razvidno, da prepis ni skladen z originalom, saj je npr. pri vrisani uri popolnoma drugače vpisal urne številke. Izvedenec je tudi napisal, da je CT glave z dne 5. 5. 2014 pokazal atrofijo, levkopatijo in aterosklerozo, medtem ko je na originalnem dokumentu razvidno, da gre za začetno atrofijo. Zato je prva tožena stranka predlagala, da se postavi drugi izvedenec, zavrnitev tega dokaza s strani sodišča prve stopnje pa je bila napačna.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica, ki je v starosti 90 let umrla leta 2014, je bila mati treh otrok, hčere M. (toženka) in bratov G. (toženec) ter V. Slednji je umrl, zato je na podlagi vstopne pravice dednopravni upravičenec njegov sin, tožničin vnuk S. (tožeča stranka).1 V obravnavani zadevi je sporna veljavnost petih pravnih poslov. Gre za tri zapustničine oporoke in dve darilni pogodbi, ki jih je zapustnica sklenila s toženko, vse je napravila v obdobju med junijem 2012 in avgustom 2014. Z njimi je svoje premoženje zapustila oz. podarila toženki. Slednja se je sicer skupaj s tožencem z notarskim sporazumom iz leta 2001 odpovedala neuvedenemu dedovanju na podlagi zakona (137. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD). Toženec je sicer tožbeni zahtevek pripoznal.

6. V okviru preizkusa materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ugotovitveni del tožbenega zahtevka iz prve točke izreka ("Ugotovi se, da so lastnoročne oporoke ... nične.") ni oblikovan materialnopravno pravilno. Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna (61. člen ZD), je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev.2 Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.3

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe o zmotnosti ugotovitve, da je bila zapustnica v času nastanka spornih pravnih poslov zaradi bolezenskega duševnega stanja nerazsodna in posledično oporočno in poslovno nesposobna. Pravilen je tudi materialnopravni zaključek. Obrazložitev izpodbijane sodbe je razumljiva, vsebuje odločilne razloge in jo je mogoče preizkusiti.

8. Zapustničine težave so se začele že leta 2010. Navedeno dejstvo je prvostopenjsko sodišče ugotovilo s pomočjo listinske zdravstvene dokumentacije, zaslišanih strank, izpovedb prič (dr. S., B. J., P. A., J. R.), med katerimi je bil tudi zapustničin osebni zdravnik dr. T., in mnenja psihiatričnega izvedenca dr. T., zato ni odločilno zgolj to, kdaj se je o tem bolezenskem stanju pojavil prvi zapis v zapustničini medicinski dokumentaciji. Zaključek temelji na uspehu celotnega dokaznega postopka in ne zgolj na posamičnem dokazu (npr. tožničinem zdravstvenem kartonu). Preplet celote izvedenih dokazov daje nedvomen zaključek o zapustničini oporočni nesposobnosti. Zato ni utemeljen očitek, da se je izvedenec oprl na izjave zaslišanih strank in prič, saj je izhajal iz odredbe sodišča, slednje pa je njihovim izjavam kot verodostojnim sledilo.

9. Pritožbeni očitek, da je prvi objektiven zapis o določenih znakih demence datiran šele v novembru 2013, je v ustni podaji mnenja prepričljivo ovrgel izvedenec psihiatrične stroke. Pojasnil je, da je konkretni tip demence, za katero je trpela zapustnica, trajal mesece in leta. V povprečju lahko tudi do 9 let, torej že precej daljše obdobje, preden postane tako izrazita, da se jo opazi. Slednje je potrjeval tudi CT pregled z atrofičnimi spremembami. Tako tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da naj bi tožnikova mati lažno zatrjevala, da je zapustnica že v letu 2012 jemala zdravila za demenco, saj ugotovitev, kdaj točno je bila zapustnici postavljena končna diagnoza oz. kdaj je začela jemati določeno zdravilo, sama po sebi ne pomeni, da težav pred tem obdobjem ni bilo. Iz konteksta izpovedbe M. R. je razvidno, da je govorila splošneje, saj se je spominjala več let oddaljene preteklosti. Ker se zaključek prvostopenjskega sodišča opira na uspeh celotnega dokaznega postopka in ne zgolj na kontekst te izjave, navedeno dvomov ne vzbuja. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v izvedenčevo objektivnost iz razloga, ker ni navedel "začetna" atrofija. Izpostavljeni izvid je izvedenec pri svojem delu obravnaval, očitano pa ne dokazuje, da je bil zaradi tega pristranski. V vsakem primeru gre za atrofijo, zato je navedba v izvedenskem mnenju pravilna in ni v nasprotju s citiranim izvidom. Tudi zapustničin osebni zdravnik dr. B., ki je zapustnico obravnaval v relevantnem obdobju, jo je opisal kot fizično oslabelo in psihično občutno osiromašeno pacientko. Zaradi simptomatike demence jo je aprila 2014 napotil na psihiatrični pregled, ki ga s hčerjo nato ni opravila. Že pri rutinskih opravilih je bila potrebna vzpodbuda in nadzor, zato je zaključil, da je bila nesamostojna in nezmožna presoje.

10. Zapustnica je julija 2014 pri nevrologinji dr. S. opravila MoCA test (montrealska kognitivna ocenjevalna skala), kjer je dosegla eno tretjino od vseh možnih točk. Nevrologinja je ocenila, da je bila že takrat zapustnica v drugi stopnji demence. Sicer je navedla, da je imela normalno abstraktno mišljenje, kar pa je prepričljivo ovrgel izvedenec dr. T. s pojasnilom, da to za samo zmožnost izražanja voljnosti ni ključnega pomena. Ugotovil je tudi, da takratni rezultat MoCA testa pove, da je šlo leta 2014 že za težko obliko demence, ki nastane šele po več letih. Iz izvedenskega mnenja tako izhaja zaključek, da je imela zapustnica že od leta 2010 dalje znake kognitivnih motenj in demence; izrazita pozabljivost, motnje spomina, čustvena labilnost, sugestibilnost, spremembe stališč, nefleksibilnost, časovna dezorientiranost itd. Zaključil je, da je šlo pri zapustnici za neopredeljeno, težjo obliko demence pri Alzheimerjevi bolezni, na katero so vplivale kardiovaskularne bolezni.

11. V dokaznem postopku je bil prepričljivo ovržen tudi dvom glede postopka testiranja. Nevrologinja se sicer ni spomnila, ali je zapustnica v času izpolnjevanja MoCA testa uporabljala očala in slušni aparat, ni pa tega v času testiranja v izvid zapisala in je pojasnila, da bi jo zapustnica na to opozorila. Tudi izvedenec je povedal, da se test izpolnjuje tako, da se testirancu navodila počasi in glasno preberejo, tudi večkrat. Iz testa pa je razvidno, da je zapustnica določene živalske like prepoznala in jih imenovala, kar kaže, da je videla, kaj izpolnjuje, zato očitano na slabši rezultat ni imelo relevantnega vpliva.

12. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je izvedenec original MoCA testa "samovoljno" prepisal z roko in prepis zaradi drugače vpisanih urnih številk ni skladen z originalom. Odločilno je, da je izvedenec pridobil in vpogledal v zapustničin test in pri svojem mnenju upošteval v njem dosežene rezultate (število točk pri posamezni nalogi v razmerju do celote možnih točk). Pritožba ne izpodbija, da je pri (ne)uspešnosti rezultatov testa izhajal iz vsote doseženih točk, kot jih je zabeležila nevrologinja dr. S., drugih razlogov, zaradi katerih bi drugače prerisan oz. fotokopiran test vplival na pravilnost mnenja, pa pritožnica ni navedla.

13. Očitki o neverodostojnosti toženčeve izpovedbe in izpovedb prič (J. R., B. in P. A.) so pavšalni in nedokazani. Ni odločilno, v kakšnih medosebnih odnosih so bili vsi vpleteni in ali so imeli morebitne medsebojne zamere. Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici dejansko onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični. Sámo po sebi tako ni problematično, da bi zapustnica z oporoko razpolagala v korist prve toženke oz. da ne bi odobravala potencialne selitve njenega vnuka in snahe s kmetije. Odločilno je, da zapustnica svoje oporočne in pravnoposlovne volje ni bila sposobna oblikovati zaradi bolezenskega stanja, v posledici pa so neveljavni v takem stanju nastali pravni posli, ki zato ne morejo imeti pravni učinkov.

14. Toženkino pričakovanje, naj se postavi novi izvedenec, ni utemeljeno. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi zavrnitve dokaznega predloga ravnalo pravilno. Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne predstavlja upravičenega razloga za postavitev novega izvedenca. S pritožbenimi očitki konkretnemu izvedencu z vidika njegovega dela in ugotovitev toženka ni vzbudila dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, ki bi upravičevalo dopolnitev dokaznega postopka s postavitvijo drugega izvedenca.

15. Po ugotovitvi, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da niso podane niti kršitve procesnega in materialnega prava, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), oziroma te ne zahtevajo spremembe izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP). V pritožbi je bila sporna izpodbijana sodba v celoti, zato je od celote pritožbeno sodišče odmerilo tudi pritožbene stroške. Tožnici je priznalo 2000 točk po tar. št. 19/1 (1600 točk, povečanih za 25 %) in priglašenih 20 točk iz naslova poštnih in telekomunikacijskih storitev na podlagi drugega in tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife - OT, kar skupaj znese (ob vrednosti točke 0,459 EUR iz 13. člena OT) 927,18 EUR, povečano za 22 % DDV pa 1.131,16 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

-------------------------------
1 V uvodu izpodbijane sodbe je navedeno, da poleg vnuka kot tožnica nastopa tudi njegova mati M. R., vendar gre za napako, ki jo sodišče prve stopnje lahko popravi v okviru pooblastila iz petega odstavka 328. člena ZPP.
2 Tako stališče se je že pred časom izoblikovalo tudi v sodni praksi. Prim. Končina Peternel, Dedno pravo - novejša sodna praksa, Pravosodni bilten, 2/2015, str. 107-120.
3 Prim. sodbo VS RS II Ips 62/2018 z dne 17. 5. 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 61

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxNjUw