Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS Sodba Pdp 474/2019 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.01.2020 sprememba tožbe - prisilna poravnava Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave. VSL sklep III Cpg 322/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.04.2011 popravni sklep – prisilna poravnava Institut poprave sodbe ni namenjen vsebinskemu poseganju v že sprejeto odločitev. VSL sklep III Cp 845/2006 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 01.03.2006 prisilna poravnava - nadaljevanje izvršbeSklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega značaja, kar
pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu
nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper
dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno
opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku
potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je
bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada
prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi
vsebinsko uveljavlja dolžnik. VSC sklep Cpg 88/2016 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 31.03.2016 pravdni stroški - prisilna poravnava Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški. VSRS Sklep III Ips 54/2016 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 13.06.2018 prisilna poravnava - stroški postopkaS sklepom o potrditvi prisilne poravnave sodišče odloči, da se potrdi prisilna poravnava , ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, odloči o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in naloži dolžniku, da upnikom plača te terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP). To pomeni, da tudi v primeru sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne gre le za sklep procesno-tehnične narave, ampak za meritorni sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica dolžnika, da odgovori na vložene pritožbe upnikov oziroma delničarjev. VSL Sklep I Ip 1912/2019 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 06.12.2019 poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopka Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava . VSL sklep Cst 761/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.12.2016 prisilna poravnava – upniški predlog za prisilno poravnavo – upniki zavarovanih terjatev – ponovna prisilna poravnava – namenska razlaga določbOvira za vodenje postopka prisilne poravnave je podana, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, tudi v kolikor ponovno prisilno poravnavo predlagajo upniki zavarovanih terjatev, na katere prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala. VSL sklep I Cpg 857/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.09.2000 zavarovanje terjatve - začasna odredba - prisilna poravnava Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nad dolžnikom ni več tekel postopek prisilne poravnave, zato določilo prvega odst. 36. čl. ZPPSL ni moglo biti podlaga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. VSL sklep III Cpg 72/2001 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.10.2001 prisilna poravnava - prijava terjatve - pravni interesPritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico. Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62. člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61. člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove... VSK sklep II Cp 35/2006 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 25.04.2006 terjatev - prisilna poravnava - izvršilni predlog Terjatev nastane že takrat, ko upnik pridobi pravico od dolžnika zahtevati njeno izpolnitev. VSL sklep III Cpg 48/99 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 18.05.1999 prisilna poravnava v stečajuV postopku prisilne poravnave v stečaju se za prijavo terjatev ne uporablja določilo 44. člena ZPPSL temveč 137., 141., 142 in 143. člena ZPPSL. VSL sodba I Cpg 142/2006 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.03.2006 prisilna poravnava - glavni dolžnik in porokČeprav je porok svojo poroštveno obveznost upniku izpolnil po začetku
postopka prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom (za katerega je dal
poroštvo) lahko regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika, nad
katerim se je začel postopek prisilne poravnave in je bila sklenjena
prisilna poravnava , izterja le pod pogoji prisilne poravnave. VSL sklep III Cpg 23/2002 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 17.04.2002 prisilna poravnava - prerekanje ločitvene pravicePoravnalni senat namreč po ZPPSL nima pristojnosti presojati utemeljenosti prijavljenih in prerekanih terjatev, presoja le, ali je prerekana terjatev verjetno izkazana zaradi podelitve glasovalne pravice upniku (3. odst. 54. čl. ZPPSL). Upnica bo zato ločitveno pravico in s tem dejstvo, da potrjena prisilna poravnava po 2. odst. 60. čl. ZPPSL nima pravnih učinkov na poplačilo njene terjatve, lahko uveljavljala v pravdnem postopku. VSL sklep III Cpg 72/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.09.2000 prijava terjatve - prisilna poravnava V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki tiste terjatve, na katere učinkujeta začetek postopka in potrjena prisilna poravnava . To pa so tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave (ne glede na to, ali so do tega dne tudi že dospele). Terjatev (katere nastanek temelji na pogodbi ali na zakonu) je pri tem obligacijska pravica zahtevati določeno (v konkretnem primeru denarno) izpolnitev. VSL sklep III Cpg 178/05 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.01.2006 prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacijeZ materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane
prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog
za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni
možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za
prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če
predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je
dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.
To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da
bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne
poravnave.
Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje
dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.
O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon
sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V
47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.
Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del... VSL sklep III Cpg 63/2006 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.09.2006 prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjevPri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL). VSL sklep III Cpg 1096/2005 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 27.07.2005 zastavna pravica - prisilna poravnava - ločitveni upnik Ker je bil sklep o izvršbi dolžnikovima dolžnikoma vročen že
5.5.2004, postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pa se je začel
šele 8.10.2004, potrjena prisilna poravnava za upnike ne more imeti
pravnega učinka niti se nanje ne morajo nanašati učinki začetka
postopka prisilne poravnave iz 3. odstavka 36. člena ZPPSL. VSM sklep Cpg 763/97 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 06.02.1998 potrjena prisilna poravnava - dajatvena tožba Potrjena prisilna poravnava ima pravne učinke proti vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, zato lahko upnik, ki je prepozno prijavil terjatev, vloži dajatveno tožbo, po kateri bo pravdno sodišče ugotovilo obstoj sporne terjatve ter naložilo dolžniku plačilo v skladu iz potrjene prisilne poravnave - 3.odst.64. člena ZPPSL. VSL sklep Cst 29/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 26.01.2016 ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odbor Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk. VDSS sodba in sklep Pdp 1496/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.02.2015 prednostne terjatve - prispevki - prisilna poravnava Tožnikove terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale napram toženi stranki v zadnjem letu pred začetkom prisilne poravnave, so prednostne terjatve.
