Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1015cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sklep Cpg 88/2016Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek31.03.2016pravdni stroški - prisilna poravnavaTerjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški.
VSRS Sklep III Ips 54/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.06.2018prisilna poravnava - stroški postopkaS sklepom o potrditvi prisilne poravnave sodišče odloči, da se potrdi prisilna poravnava, ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, odloči o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in naloži dolžniku, da upnikom plača te terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP). To pomeni, da tudi v primeru sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne gre le za sklep procesno-tehnične narave, ampak za meritorni sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica dolžnika, da odgovori na vložene pritožbe upnikov oziroma delničarjev.
VSL sklep Cst 761/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.12.2016prisilna poravnava – upniški predlog za prisilno poravnavo – upniki zavarovanih terjatev – ponovna prisilna poravnava – namenska razlaga določbOvira za vodenje postopka prisilne poravnave je podana, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, tudi v kolikor ponovno prisilno poravnavo predlagajo upniki zavarovanih terjatev, na katere prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala.
VSL Sklep I Ip 1912/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.12.2019poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopkaZa terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave. V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
VSL sklep I Cpg 857/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.09.2000zavarovanje terjatve - začasna odredba - prisilna poravnavaOb vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nad dolžnikom ni več tekel postopek prisilne poravnave, zato določilo prvega odst. 36. čl. ZPPSL ni moglo biti podlaga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. 
VSL sklep III Cpg 72/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.10.2001prisilna poravnava - prijava terjatve - pravni interesPritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico. Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62. člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61. člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove terjatve nima učinka. Pritožniku, ki mu je bila...
VSK sklep II Cp 35/2006Višje sodišče v KopruCivilni oddelek25.04.2006terjatev - prisilna poravnava - izvršilni predlogTerjatev nastane že takrat, ko upnik pridobi pravico od dolžnika zahtevati njeno izpolnitev. 
VSL sklep III Cpg 48/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.05.1999prisilna poravnava v stečajuV postopku prisilne poravnave v stečaju se za prijavo terjatev ne uporablja določilo 44. člena ZPPSL temveč 137., 141., 142 in 143. člena ZPPSL. 
VSL sklep III Cpg 23/2002Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.04.2002prisilna poravnava - prerekanje ločitvene pravicePoravnalni senat namreč po ZPPSL nima pristojnosti presojati utemeljenosti prijavljenih in prerekanih terjatev, presoja le, ali je prerekana terjatev verjetno izkazana zaradi podelitve glasovalne pravice upniku (3. odst. 54. čl. ZPPSL). Upnica bo zato ločitveno pravico in s tem dejstvo, da potrjena prisilna poravnava po 2. odst. 60. čl. ZPPSL nima pravnih učinkov na poplačilo njene terjatve, lahko uveljavljala v pravdnem postopku. 
VSL sodba I Cpg 142/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.03.2006prisilna poravnava - glavni dolžnik in porokČeprav je porok svojo poroštveno obveznost upniku izpolnil po začetku postopka prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom (za katerega je dal poroštvo) lahko regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika, nad katerim se je začel postopek prisilne poravnave in je bila sklenjena prisilna poravnava, izterja le pod pogoji prisilne poravnave. 
VSL sklep III Cpg 72/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.09.2000prijava terjatve - prisilna poravnavaV postopku prisilne poravnave prijavijo upniki tiste terjatve, na katere učinkujeta začetek postopka in potrjena prisilna poravnava. To pa so tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave (ne glede na to, ali so do tega dne tudi že dospele). Terjatev (katere nastanek temelji na pogodbi ali na zakonu) je pri tem obligacijska pravica zahtevati določeno (v konkretnem primeru denarno) izpolnitev. 
VSL sklep III Cpg 178/05Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.01.2006prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacijeZ materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL. To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne poravnave. Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje dolžnika po potrditvi prisilne poravnave. O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V 47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo. Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del...
VSL sklep III Cpg 63/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.09.2006prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjevPri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL). V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL). 
VSL sklep III Cpg 1096/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.07.2005zastavna pravica - prisilna poravnava - ločitveni upnikKer je bil sklep o izvršbi dolžnikovima dolžnikoma vročen že 5.5.2004, postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pa se je začel šele 8.10.2004, potrjena prisilna poravnava za upnike ne more imeti pravnega učinka niti se nanje ne morajo nanašati učinki začetka postopka prisilne poravnave iz 3. odstavka 36. člena ZPPSL. 
VSM sklep Cpg 763/97Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek06.02.1998potrjena prisilna poravnava - dajatvena tožbaPotrjena prisilna poravnava ima pravne učinke proti vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, zato lahko upnik, ki je prepozno prijavil terjatev, vloži dajatveno tožbo, po kateri bo pravdno sodišče ugotovilo obstoj sporne terjatve ter naložilo dolžniku plačilo v skladu iz potrjene prisilne poravnave - 3.odst.64. člena ZPPSL. 
VSL sklep Cst 29/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.01.2016ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odborPreizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.
VDSS sodba in sklep Pdp 1496/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2015prednostne terjatve - prispevki - prisilna poravnavaTožnikove terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale napram toženi stranki v zadnjem letu pred začetkom prisilne poravnave, so prednostne terjatve.
VSL sklep II Cpg 930/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.11.2001ugovor po izteku roka - prisilna poravnavaGlede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. 
VSL sklep I Cpg 94/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.03.2015nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnavaTerjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
VSL sklep II Cpg 388/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.06.2000prisilna poravnava - sodna taksa - izterjava neplačane takseTudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave. 

Izberi vse|Izvozi izbrane