Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1021cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep III Cpg 82/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.11.1999prisilna poravnava - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - meje preizkusa predlogaPri presoji, ali so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave, se poravnalni senat omeji le na formalni preizkus dolžnikovega predloga za začetek tega postopka. V tej fazi postopka se poravnalni senat ne ukvarja z vsebinsko presojo predloga, torej z vprašanjem, ali bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti po pogojih iz eventuelno potrjene prisilne poravnave. 
VSL sklep Cst 142/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.05.2012prisilna poravnava – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – prijava zavarovanih terjatevUpnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. ZFPPIPP.Dejstvo, da sta upnika terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave ni odločilno, ker jim s tem (oziroma zaradi tega) zavarovanje terjatev v postopku prisilne poravnave ni prenehalo.
UPRS Sodba II U 370/2016-14Upravno sodiščeUpravni oddelek09.05.2018inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadkiV zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1). V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se...
Sodba VIII Ips 152/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2000odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcuZ določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je bilo treba revizijo tožnice zavrniti (393. člen ZPP).
Sodba in sklep VIII Ips 3/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.06.2005prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepaDelodajalec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
sodba I U 967/2011Upravno sodiščeJavne finance31.01.2012davčna izvršba - prisilna poravnava - seznam izvršilnih naslovov - izpodbijanje izvršilnega naslovaIz seznama izvršilnih naslovov, ki je po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 veljaven izvršilni naslov, izhaja, da se datumi zapadlosti in izvršljivosti nanašajo na datum po začetku postopka prisilne izterjave. Samega izvršilnega naslova pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
VDSS sodba Pdp 1005/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016plačilo plače - obveznost plačila - variabilni del plače - prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnavePravdni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za izplačevanje delovne uspešnosti, kasneje pa sta z dogovorom določili, da tožniku poleg plače pripada še del izplačila iz uspešnosti izgradnje objektov ter provizija od sklenjenega posla. Ker tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni plačala pripadajočega variabilnega dela plače iz naslova provizije in uspešnosti gradnje, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.Sodišče prve stopnje bi moralo toženi stranki naložiti, da izplačilo neizplačanega dela plače opravi v skladu s pogoji prisilne poravnave. Nad toženo stranko je bil dne 9. 5. 2013 s sklepom Okrožnega sodišča pričet postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena dne 4. 4. 2014 in je sklep postal pravnomočen 15. 5. 2014. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 21. 3. 2012, vse vtoževane terjatve pa so nastale najkasneje leta 2011, kar pomeni, da nanje učinkuje prisilna poravnava. Skladno s 1. odstavkom 212. člena ZFPPIPP potrjena...
VSL sklep Cst 155/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.03.2016poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnaveDolžnik mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave, in sicer tiste (in takšne) prisilne poravnave, ki je vsebovana v njegovem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave in ki temelji na pravočasno vloženem posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Le na to prisilno poravnavo se lahko nanaša izid glasovanja.
VSL sklep Cst 634/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.11.2015prisilna poravnava – upniška prisilna poravnava – dva predloga upnikov – ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja – predujem za stroške postopka – novela ZFPPIPP-F – mediacija – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – sospornikiNimata prav pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkurenci dveh upniških predlogov upoštevati le prvega. V ZFPPIPP za to ni nobene podlage. Ker je pred vložitvijo predlogov za začetek postopka prisilne poravnave predhodno nad dolžnikom tekel postopek preventivnega prestrukturiranja, je sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je ugotovilo obstoj razlogov za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, upnike in dolžnika pozvalo, naj v enem mesecu po objavi sklepa vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Glede na to, da so upravičeni predlagati začetek postopka prisilne poravnave (tudi) upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika, je jasno, da ZFPPIPP dopušča, da je v enomesečnem roku vloženih več predlogov za začetek postopka prisilne poravnave (največ štirje upniški in dolžnikov predlog).
VSL sklep I Cpg 101/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.06.2001prisilna poravnava - ugotovljena terjatev - pravdni stroški - stranska intervencija - stranska intervencija - povrnitev stroškovUčinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije. 
VDS sodba Pdp 661/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2005delovno razmerje - odpoved pogodbe - prisilna poravnava - invalidKer je bil tožnik invalid III kategorije, podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni zakonita, saj ni dokazano, da mu ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s skrajšanim delovnim časom skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.(1. odst. 116. člena ZDR). Te pogoje iz 116. člena ZDR ugotavlja posebna komisija (103. člen ZPIZ), vendar je bilo izvrševanje te določbe z 446. členom ZPIZ začasno odloženo. To pomeni, da delovnemu invalidu iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče odpovedati PZ, razen v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (4. odstavek 116. člena ZDR). 
VSC Sklep II Ip 19/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.02.2018poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačiluSporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
VSL sklep II Cpg 594/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.1999izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog - pravni interesOd začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata. 
VSL sklep Cst 530/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2018poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - obseg presoje - odprava insolventnostiSamo v primeru, ko upniki konkretizirano in dokazno podprto uveljavljajo ugovor zlorabe pravice, se je sodišče dolžno opredeliti do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka. Pa še to le do te mere, da presodi, ali vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja ukrepe, ki so očitno neutemeljeni in niti na prvi pogled ne morejo doseči navedenih ciljev, saj je tedaj mogoče skleniti, da gre za zlorabo pravice.
UPRS Sodba I U 1017/2019-13Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2020davek na promet nepremičnin - poenostavljena prisilna poravnava - nastanek obveznosti - zapadlost plačila - učinki prisilne poravnaveOb nespornem dejstvu, da je bila izpodbijana odločba izdana po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v zadevi ne gre za vprašanje učinkov začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je po stališču tožene stranke pravno pomembno le v postopku davčne izvršbe, temveč za vprašanje učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob smiselni uporabi določb 212. do 218. člena ZFPPIPP, zlasti po 214. ter 215. členu ZFPPIPP, in vprašanje uporabe 217. člena tega zakona, ki jo uveljavlja tožnica, in o katerem pa se tožena stranka v svoji odločbi ne izreče.
VSC Sklep II Ip 299/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek09.09.2020sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopkaV določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
VDS sodba Pdp 1735/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.11.2004odpoved delovnega razmerja - prisilna poravnavaZDR ne nudi posebne zaščite pred odpovedjo delavcem, ki sicer imajo zdravstvene težave, pa nimajo statusa invalida in tudi niso zaradi zdravstvene nezmožnosti za delo z dela odsotni. 
VSL sklep III Cpg 77/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.08.2000prisilna poravnava - glasovalna pravica - verjetnost obstoja terjatve - sklep - dovoljenost pritožbeOdločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe. 
VSL sklep I Cpg 909/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.10.2012stroški postopka – prisilna poravnava – priznanje terjatve – umik tožbe – potrebnost stroškovTožeča stranka je tožbo umaknila, zato bi moralo sodišče o stroških postopka odločati na podlagi 158. člena ZPP.V konkretnem primeru dejanski stan, na podlagi katerega bi bila tožeča stranka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov od tožene stranke, ni podan.
VDSS sodba Pdp 1203/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.2001prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - prisilna poravnava - likvidnost delodajalca - novela ZJSRSKer je tožniku v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije (51. čl. ZPPSL) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 5.2.1999, to je še v času pred uveljavitvijo novele Zakona o jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C, Ur.l. RS št. 53/99, veljavne od 3.7.1999), ni pravne podlage za plačilo odpravnine v skladu z določbo 36.f čl. ZDR.

Izberi vse|Izvozi izbrane