Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1021cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM sklep Cpg 151/97Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek02.04.1997prisilna poravnava - zavrnitev predloga za prisilno poravnavo - pristojnosti poravnalnega senataPoravnalni senat lahko predlog za prisilno poravnavo zavrne le v dveh primerih (57. in 58. člen ZPPSL), in sicer če na naroku za prisilno poravnavo ni sprejet, in če na istem naroku ugodi predlogu za ustavitev postopka iz 34. člena ZPPSL. Če predlog ni sprejet ali če se na naroku ugotovi, da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (3. točka I. odstavka 34. člena ZPPSL), pa poravnalni senat po uradni dolžnosti začne še stečajni postopek (57. člen ZPPSL in II. odstavek 34. člena ZPPSL). Obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave poravnalni senat ne more ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po I. odstavku 34. člena ZPPSL le na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev, ali upravitelja prisilne poravnave. Če je podan predlog za ugotavljanje obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave, se takšen predlog lahko obravnava le na naroku in o njem ni mogoče...
VSL sklep Cst 279/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.07.2014prisilna poravnava – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – insolventnostTako kot prvostopenjsko sodišče pri odločanju o začetku postopku prisilne poravnave ne presoja, ali je dolžnik insolventen, pač pa opravi le formalen preizkus predloga za začetek postopka (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP), tudi v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je predlagatelj zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, sodišče ne presoja, ali je dolžnik postal solventen. Zadostuje namreč že opis okoliščin in predložitev dokazov, iz katerih dolžnik izvaja svojo trditev, da je ponovno postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
VSL sklep Cst 23/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.01.2013prisilna poravnava – upniški odbor – prepoved imenovanja za člena upniškega odboraPrepoved imenovanja za člana upniškega odbora je treba razlagati tako, da velja tudi za upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
VSL sklep I Cpg 1152/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.01.2014pravdni stroški – prisilna poravnava – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškovTerjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.
VSL sklep Cst 580/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.12.2014prisilna poravnava – odpoklic direktorja – razrešitev člana poslovodstva – soglasje sodiščaSodišče prve stopnje je pravilno sledilo odklonilnemu mnenju upravitelja glede razrešitve in imenovanja novega direktorja dolžnika. Pritožnikove trditve, da je bilo mnenje upravitelja dano v korist predlagatelja postopka-upnika, so pavšalne in neobrazložene. Dejstvo, da ga je kot upravitelja predlagal predlagatelj postopka prisilne poravnave, je v skladu z zakonom in torej samo po sebi ne more pomeniti, da je mnenje upravitelja pristransko, kar mu smiselno očita pritožnik. Da bi bilo tako, bi moral pritožnik svoje trditve s tem v zvezi v večji meri konkretizirati.
VSL sklep Cst 115/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.03.2014prisilna poravnava – preizkus terjatev – verjetnost odškodninske terjatve - predložitev računaZa uveljavitev zahtevka za plačilo odškodnine bi moral upnik podati relevantna dejstva, iz katerih bi izhajalo, v čem je dolžnik prekršil in katero pogodbo, kaj predstavlja upnikovo škodo, ki je zaradi tega dolžniku nastala in vzročno zvezo, ter še morebiten postopek, ki ga je upnik sprožil za uveljavitev terjatve. Z računom odškodninska terjatev ni dokazana.
UPRS sodba III U 297/2013Upravno sodiščeJavne finance28.08.2014davčna izvršba – prisilna poravnava – učinki prisilne poravnave - dovoljenost izvršbeKer v zadevi ni sporno, da je bil izpodbijani sklep izdan v času trajanja postopka prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe, je nezakonit.
UPRS sodba I U 1004/2015Upravno sodiščeJavne finance15.12.2015DDV - vračilo preveč plačanega davka - prisilna poravnava - pobot obveznostiTožnikova terjatev do davčnega organa je nastala že pred začetkom postopka prisilne poravnave zoper tožnika. Tožnikov presežek DDV je bil namreč na dan začetka postopka prisilne poravnave ugotovljiv in je obstojal, vendar še ni zapadel v plačilo. Zato je pravilen zaključek davčnega organa, da na opravljen pobot ne vpliva dejstvo, da je tožnik predložil obračun, v katerem je zahteval presežek DDV, šele potem, ko je bil pri njem že začet postopek prisilne poravnave.
VSL sklep I Ip 1559/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek28.05.2014prekinitev postopka - zastoj v postopku - nadaljevanje izvršbe - prisilna poravnavaKer je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave prenehal razlog za prekinitev postopka, mora sodišče na podlagi 216. člena ZFPPIPP postopek izvršbe nadaljevati.ZIZ ne predvideva zadržanja izvršilnega postopka, kot zastoj postopka na dolžnikov predlog omogoča le odlog izvršbe, če so podani pogoji iz 71. člena ZIZ.
VDSS sodba Pdp 20/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2015regres za letni dopust - prisilna poravnava - nelikvidnost - zapadlost terjatveZačetek postopka prisilne poravnave nad toženo stranko na tožničino terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2012 ne vpliva. Zaradi nelikvidnosti tožene stranke je tožničina terjatev zapadla dne 1. 11. 2012, postopek prisilne poravnave pa se je začel dne 16. 4. 2012. Tožnica je zato upravičena do obračuna in izplačila celotnega regresa za letni dopust za leto 2012.
VSL sklep II Cpg 69/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.03.2001izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalogOd začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata. 
VSL sklep Cst 380/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.2014poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka prisilne poravnave – pravočasnost pritožbe – posodobljeni seznam terjatevPosodobljeni seznam terjatev in dolžnikova izjava ni sestavni del sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato tudi trenutek predložitve tega seznama ne povzroči podaljšanja pritožbenega roka na način, kot to predlaga pritožba. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdalo in objavilo 21. 5. 2014. Rok za pritožbo zoper navedeni sklep je 15 dni in je tekel za pritožnika (upnika) od dneva objave sklepa in se je iztekel 5. 6. 2014. Upnikova pritožba, vložena 11. 7. 2014, je tako prepozna, zato jo višje sodišče v skladu s 128. členom ZFPPIPP zavrglo.
VSC sklep Cpg 370/2012Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek06.02.2013umik tožbe - potrjena prisilna poravnava – domneva umika tožbePritrditi je tožeči stranki, da pravna posledica umika tožbe iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi le v primeru, ko tožeča stranka izrecno sama umakne tožbo, kot je to zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, vendar tudi v primeru, kadar se tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno, kot to določa npr. tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru.
VSM sodba I Cpg 28/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.08.2015prisilna poravnava - zavarovane terjatve - ločitvena pravica - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - hipotekaZavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Da je terjatev, ki jo tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja, zavarovana s hipoteko, med pravdnima strankama ni sporno, zato je neutemeljeno pritožbeno prizadevanje, da nanjo prisilna poravnava učinkuje.
VSL sklep Cst 99/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.02.2017poenostavljena prisilna poravnava – posodobljeni seznam terjatev – zavrnitev prisilne poravnaveSeznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne vsebuje podatkov, ki so navedeni v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP in jih tudi ne more, saj ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni znano, na kateri dan bo postopek poenostavljene prisilne poravnave začet, niti mu ni priložena izjava, navedena v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Zato navedeni seznam terjatev ne predstavlja posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
VSL sklep I Cpg 38/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.02.2012predhodna odredba – pravnomočno potrjena prisilna poravnava – učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave – zavarovana terjatevDodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.
VSRS Sodba X Ips 411/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2016dovoljena revizija državnega pravobranilstva - davčna izvršba - prisilna poravnava - obveznost nastala po začetku prisilne poravnaveDoločbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
VSL sodba II Cp 2657/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.02.2014prisilna poravnava – prevzemna družba – podjetnik – odgovornost za obveznosti družbe - solidarna odgovornost - subsidiarna odgovornostZaradi potrjene prisilne poravnave nad prevzemno družbo je tožnica izgubila pravico do svojih terjatev, glede 50 % pa je podana subsidiarna solidarna odgovornost toženca (podjetnika).
VDS sodba Pdp 971/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2005prisilna poravnava - odpravnina - zamuda - obrestna mera - plačilo zamudnih obrestiČe delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer določene v sklepu o prisilni poravnavi. 
VSL sklep II Cpg 360/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.06.2000prekinitev izvršbe - prisilna poravnavaOb odločitvi o nadaljevanju izvršbe, zaradi prenehanja razlogov za prekinitev iz 4. točke 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje prezrlo, da se izvršbe v poplačilo, ki so v teku ob začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, prekinejo. 

Izberi vse|Izvozi izbrane