Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 363/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2016plača – obveznost plačila - litispendenca – prisilna poravnava – prednostne terjatve – pravdni stroškiPredlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tvori tožbo šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma tožnik v pravdnem postopku navede dejansko podlago obveznosti dolžnika (oziroma toženca v pravdnem postopku). Šele z opredelitvijo dejanske podlage je namreč možna identifikacija zahtevka, kar pa je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Ker je tožnik prvo pripravljalno vlogo vložil v spis po pravnomočno zaključenem postopku v drugi zadevi, je ugovor litispendence neutemeljen.Prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določata, katere nezavarovane terjatve so prednostne terjatve. Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava med drugim ne učinkuje tudi na prednostne terjatve. Ker so se po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v spornem obdobju (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, objavljene v Ur. l. RS, št. 27/2016) med prednostne...
VSL sklep Cpg 894/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.1995prisilna poravnava - ločitvena pravica - zastavna pravica - prekinitev izvršbeS pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe na dolžnikove premične stvari pridobi upnik šele pridobitni naslov za prisilno zastavno pravico. Prisilno zastavno pravico (ločitveno pravico) pa pridobi šele z rubežem premičnih stvari. Če rubež premičnih stvari do začetka postopka prisilne poravnave ni opravljen, se izvršilni postopek prekine. 
VSL sklep III Cpg 15/97Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.02.1997prisilna poravnava - umik predloga - ustavitev postopka - pritožba upnikaPritožba upnika zoper sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave na podlagi umika dolžnikovega predloga ni dovoljena. 
VDSS sodba Pdp 435/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2015obveznost plačila - izplačilo plače - zamudna sodba - prisilna poravnavaGlede na to, da tožena stranka (delodajalec) ni v roku odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnično, da tožnica v spornem obdobju ni v celoti prejela plač, regresa za letni dopust za leta 2011, 2012 in 2013 ter dodatkov k plači za delo v posebnih pogojih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen. Okoliščina, da je bil nad toženo stranko po vložitvi tožbe začet postopek prisilne poravnave, ne vpliva na odločitev v tem sporu. Zaradi začetka postopka prisilne poravnave ne pride do prekinitve postopka. Le v primeru, če bi prišlo do pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi še pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o zavrženju tožbe, vendar pa se to v tej zadevi ni zgodilo. V skladu s 1. odstavkom 215. člena ZFPPIPP šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni...
Sodba VIII Ips 433/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2007nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo nadomestila plače - prisilna poravnavaNeenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
VSL sklep III Cpg 111/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.12.1999prisilna poravnava - izplačevanje z dolžnikovega žiro računa - pooblastilo sodiščaDolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati. 
VSC sklep Cpg 201/2007Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek20.06.2007prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - pomanjkanje procesnih predpostavkFormalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni. 
VSL sklep II Ip 2920/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek19.09.2014prisilna poravnava – nastanek terjatve – vpliv prisilne poravnave na terjatevTerjatev, ki je s sodbo pravnomočno ugotovljena in naložena v plačilo dolžniku, ne nastane šele z izdajo sodbe, ampak že, ko ima upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko nastane pravni temelj zanjo.
VDS sodba Pdp 2044/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2004prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcevTožnik uživa posebno varstvo pred redno odpovedjo iz poslovnega razloga zaradi prisilne poravnave kot član sveta delavcev v skladu s 113. čl. ZDR. V tožnikovem primeru ni šlo za odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve. Tožniku je tožena stranka ponudila zaposlitev pri drugi družbi le za določen čas, taka zaposlitev pa pomeni bistveno poslabšanje tožnikovega delovnopravnega položaja. Ker tožniku ni bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen čas, ne gre za ponudbo ustrezne zaposlitve, zato niso izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev iz poslovnega razloga v smislu 1. odstavka 113. člena ZDR.
VSL Sodba in sklep II Cpg 336/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.12.2020poenostavljena prisilna poravnava - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - nesporna dejstva - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožbaSodišče prve stopnje bi vtoževane terjatve lahko utesnilo skladno s pogoji iz pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave le, če bi predhodno ugotovilo, da so bile le-te vključene v posodobljen seznam terjatev.
VSL sklep I Ip 4004/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek16.12.2015prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obrestiUpoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
VSL sklep Cst 327/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.05.2016poenostavljena prisilna poravnava – pritožba zoper začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – pritožbeni interesDo izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
UPRS Sodba II U 186/2017-16Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019stroški izvršbe - prisilna poravnava - nedenarna terjatev - prekinitev izvršilnega postopkaV obravnavani zadevi se postopek izvršbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine, ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke. V predmetni zadevi namreč ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na odstranitev odpadkov. Gre za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki.
VSC sklep II Ip 41/2008Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek09.04.2008zavrnitev predloga za izvršbo - prisilna poravnava - ločitvena pravicaSodišče prve stopnje ni ugotavljalo kakšen vpliv ima zastavna pravica upnice, pridobljena več kot štiri leta pred začetkom postopka prisilne poravnave, na odločanje o predlogu za izvršbo na (zastavljeno) nepremičnino dolžnikov. 
VSM sklep Cpg 120/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.03.1995potrjena prisilna poravnava - ugotovljena terjatev - glavnica in natekle obrestiPo določilu 62. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi navedena priznana terjatev seštevek glavnice in nateklih obresti od zapadlosti terjatve do začetka postopka prisilne poravnave. 
VSRS Sklep III Ips 72/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.12.2018poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatevV postopku poenostavljene prisilne poravnave glede zamejitve njenih učinkov velja osnovno pravilo iz četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Določbo 18. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP o smiselni uporabi 212. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba razlagati tako, da dolžnik pri opredelitvi vsote terjatev posameznega upnika v posodobljenem seznamu terjatev lahko upošteva tudi pravilo iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP. Če dolžnik pri sestavi posodobljenega seznama terjatev tega pravila ni upošteval, je s tem izključil učinke poenostavljene prisilne poravnave za stranske terjatve, zapadle do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vprašanje teka obresti od glavnice, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, od začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave dalje, pa je materialnopravno vprašanje, ki je predmet urejanja v samem postopku prisilne poravnave in mora biti urejeno s sklepom o potrditvi prisilne...
VSL sklep II Cpg 654/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.09.2000sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - prisilna poravnavaIzterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve). 
VSL Sklep Cst 537/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2018predlog za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočno potrjena prisilna poravnavaZa položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja. Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba nadaljevati postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
UPRS sodba I U 1500/2016Upravno sodiščeJavne finance29.12.2016zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davek od dohodkov pravnih oseb - prisilna poravnavaPredlagana prisilna poravnava po eni strani kaže, da se tožeča stranka poskuša izogniti plačilu davka po odločbi, in po drugi strani, da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko poravnala naloženo davčno obveznost. Kar oboje pomeni, da se utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena, s tem pa so, kot pravilno ugotavlja že davčni organ prve stopnje, podane okoliščine, ki opravičujejo izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi določb 111. člena ZDavP-2.
VSL sklep II Ip 2504/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek15.09.2015izvršba na podlagi verodostojne listine – nedovoljenost izvršbe – ponovna prisilna poravnava – namen prisilne poravnaveNamen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.

Izberi vse|Izvozi izbrane