Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1021cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep II Ip 5/2010Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek10.03.2010prisilna poravnava - ločitvena pravica – zastavna pravica na denarnih sredstvihUpnik z dnem, ko APP prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovih denarnih sredstvih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi pridobi zastavno pravico. Upnik pridobi zastavno pravico le ob nadaljnjem pogoju, da so na računu vsaj do uvedbe postopka prisilne poravnave denarna sredstva, ki bi jih bilo mogoče rubiti. Če namreč ni sredstev na računu, dolžnik nima terjatve do svojega dolžnika, to je do APP.
VDSS sodba Pdp 362/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2016plača – obveznost plačila – prisilna poravnava – prednostne terjatve – pravdni stroškiPredlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tvori tožbo šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma tožnik v pravdnem postopku navede dejansko podlago obveznosti dolžnika (oziroma toženca v pravdnem postopku). Šele z opredelitvijo dejanske podlage je namreč možna identifikacija zahtevka, kar pa je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Ker je tožnik prvo pripravljalno vlogo vložil v spis po pravnomočno zaključenem postopku v drugi zadevi, je ugovor litispendence neutemeljen.Prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določata, katere nezavarovane terjatve so prednostne terjatve. Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava med drugim ne učinkuje tudi na prednostne terjatve. Ker so se po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v spornem obdobju (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, objavljene v Ur. l. RS, št. 27/2016) med prednostne terjatve uvrščale tudi plače in nadomestila plač za...
VSL sklep Cst 37/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.01.2017prisilna poravnava - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnaveZnesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.
VSL sklep III Cpg 60/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.07.2006prisilna poravnava - predlog - zloraba pravice - pravni interesPodlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni. Pravkar omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni interes predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč (najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111). Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati. Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za začetek postopka prisilne poravnave. Sankcija...
VSL sklep II Cpg 899/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.10.1999prisilna poravnava - izvršilni postopek - pravdni postopek - pristojnostZaradi ugovora dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine se je izvršilni postopek končal in nadaljeval pravdni postopek, zato sodišče prve stopnje za izdajo sklepa o prekinitvi postopka z dne 19.8.1999 ni imelo nobene podlage. 
VDSS sodba Pdp 153/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2011zamudna sodba – odpravnina – prisilna poravnava – prekinitev postopkaDejstvo, da se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave, ne vpliva na tek individualnega delovnega spora. Individualnega delovnega spora zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni treba prekiniti.
VSL sklep Cst 666/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.10.2016poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbeOsebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
VSL sklep Cpg 1215/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.10.1995prisilna poravnava - prijava terjatve - sklep o zavrženju terjatveIzrek sklepa, s katerim sodišče v postopku prisilne poravnave "zavrže prijavo terjatve", ker je vložena po izteku roka, določenega v 4. čl. ZPPSL, ni pomanjkljiv in tudi ne nejasen. 
VSL sklep Cst 234/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.09.2011prisilna poravnava – preizkus prednostnih terjatev – vsebina sklepa o preizkusu terjatevV postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
VSL sklep I Ip 2509/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek12.10.2016prisilna poravnava – izvršba – utesnitev – pogoji prisilne poravnave – terjatev – obresti – posodobljeni seznam terjatevKer so pripadki (to je obresti in stroški) že po samem zakonu vključeni v pojem terjatev, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti izrecno in zneskovno opredeljeno vključeni v posodobljeni seznam terjatev.
VSL sklep II Cpg 264/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.05.2000ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - prisilna poravnavaUpnikova terjatev izvira iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Iz sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov je razvidno, da je sodišče v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov potrjeno prisilno poravnavo upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Tudi predlog za izvršbo je bil vložen po tem, ko je bila prisilna poravnava že potrjena, zato v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL. 
VSL sklep III Cp 852/2005Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.05.2005prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbiDolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka prisilne poravnave ni udeležil. 
VSL sodba I Cpg 1297/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.04.2013kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnostiTožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
VDS sodba Pdp 1534/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.05.2004regres za letni dopust - prisilna poravnava - privilegirana terjatevRegres za letni dopust ni privilegirana terjatev, zato ga je delodajalec dolžan izplačati pod pogoji prisilne poravnave. Če je terjatev priznana v postopku prisilne poravnave, končanem s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ima tak sklep naravo izvršilnega naslova. Če pa o terjatvi v postopku prisilne poravnave ni odločeno, odloča o njej delovno sodišče, ne glede na to, da je postopek prisilne poravnave že zaključen in da potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatve, ki jih upniki niso priglasili. 
VDSS sodba Pdp 361/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.10.2016plača – obveznost plačila - litispendenca – prisilna poravnava – prednostne terjatve – pravdni stroškiPredlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tvori tožbo šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma tožnik v pravdnem postopku navede dejansko podlago obveznosti dolžnika (oziroma toženca v pravdnem postopku). Šele z opredelitvijo dejanske podlage je namreč možna identifikacija zahtevka, kar pa je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Ker je tožnik prvo pripravljalno vlogo vložil v spis po pravnomočno zaključenem postopku v drugi zadevi, je ugovor litispendence neutemeljen.Prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določata, katere nezavarovane terjatve so prednostne terjatve. Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava med drugim ne učinkuje tudi na prednostne terjatve. Ker so se po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v spornem obdobju (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, objavljene v Ur. l. RS, št. 27/2016) med prednostne terjatve uvrščale tudi plače in nadomestila plač za...
VDSS sodba Pdp 363/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2016plača – obveznost plačila - litispendenca – prisilna poravnava – prednostne terjatve – pravdni stroškiPredlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tvori tožbo šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma tožnik v pravdnem postopku navede dejansko podlago obveznosti dolžnika (oziroma toženca v pravdnem postopku). Šele z opredelitvijo dejanske podlage je namreč možna identifikacija zahtevka, kar pa je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Ker je tožnik prvo pripravljalno vlogo vložil v spis po pravnomočno zaključenem postopku v drugi zadevi, je ugovor litispendence neutemeljen.Prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določata, katere nezavarovane terjatve so prednostne terjatve. Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava med drugim ne učinkuje tudi na prednostne terjatve. Ker so se po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v spornem obdobju (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, objavljene v Ur. l. RS, št. 27/2016) med prednostne terjatve uvrščale tudi plače in nadomestila plač za...
VSL sklep Cpg 894/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.1995prisilna poravnava - ločitvena pravica - zastavna pravica - prekinitev izvršbeS pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe na dolžnikove premične stvari pridobi upnik šele pridobitni naslov za prisilno zastavno pravico. Prisilno zastavno pravico (ločitveno pravico) pa pridobi šele z rubežem premičnih stvari. Če rubež premičnih stvari do začetka postopka prisilne poravnave ni opravljen, se izvršilni postopek prekine. 
VSL sklep III Cpg 15/97Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.02.1997prisilna poravnava - umik predloga - ustavitev postopka - pritožba upnikaPritožba upnika zoper sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave na podlagi umika dolžnikovega predloga ni dovoljena. 
VDSS sodba Pdp 435/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2015obveznost plačila - izplačilo plače - zamudna sodba - prisilna poravnavaGlede na to, da tožena stranka (delodajalec) ni v roku odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnično, da tožnica v spornem obdobju ni v celoti prejela plač, regresa za letni dopust za leta 2011, 2012 in 2013 ter dodatkov k plači za delo v posebnih pogojih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen. Okoliščina, da je bil nad toženo stranko po vložitvi tožbe začet postopek prisilne poravnave, ne vpliva na odločitev v tem sporu. Zaradi začetka postopka prisilne poravnave ne pride do prekinitve postopka. Le v primeru, če bi prišlo do pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi še pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o zavrženju tožbe, vendar pa se to v tej zadevi ni zgodilo. V skladu s 1. odstavkom 215. člena ZFPPIPP šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni...
Sodba VIII Ips 433/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2007nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo nadomestila plače - prisilna poravnavaNeenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).

Izberi vse|Izvozi izbrane