Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cp 3714/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.02.2011spregled pravne osebnosti – zastaranje terjatve – judikatna terjatev – odločba stalne arbitraže – izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – odškodninska odgovornost člana uprave – vzročna zveza – pravno priznana škodaPasivno legitimiran v primeru spregleda pravne osebnosti je le družbenik gospodarske družbe, ne pa tudi direktor oz. član uprave.Če je tožnik izvedel za škodo – neizpolnitev obveznosti do njegove iz sodnega registra izbrisane družbe že ob zapadlosti terjatev, za škodo nastalo zaradi samega izbrisa družbe pa ob samem izbrisu, je že tedaj je začel teči zastaralni rok za odškodninsko terjatev.Duševne bolečine, ki jih družbenik gospodarske družbe trpi že zgolj zato, ker terjatve njegove družbe niso poplačane in je zato njegova družba utrpela premoženjsko škodo, oziroma ker je bila zaradi neizpolnjenih obveznosti dolžnikov njegova gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra, ne predstavljajo pravno priznane škode.Adekvatnost vzroka oziroma posledice je izključena z ugotovitvijo, da neplačilo računov gospodarski družbi in posledično slabo finančno stanje gospodarske družbe (insolventnost) po rednem teku stvari sama po sebi še ne povzroči izvršilnega...
VSRS Sodba in sklep II Ips 98/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - hipotekarna tožba - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - navadno sosporništvo - rok za pritožbo - rok za revizijo - zavrženje revizijeUgotovljena okoliščina, da sta toženca kot samostojni pogodbeni stranki sklenili pravni posel o ustanovitvi hipoteke – vsaka v okviru svojega solastninskega deleža na nepremičnini, mogoča in pogojna terjatev pa se je zavarovala z vknjižbo hipoteke na vsakem od idealnih solastniških deležev posebej - predstavlja podlago za nujen zaključek, da bi lahko bili odločitvi zoper vsakega toženca različni. Zato prvotoženka ne uživa procesne koristi v smislu 197. člena ZPP, ki določa, da če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, ko še teče rok za kateregakoli izmed njih. Ker prvotoženka ni pravočasno izpodbijala sodbe sodišča prve stopnje z rednim pravnim sredstvom, je tudi izgubila pravico izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom sodbo sodišča druge stopnje. Ker toženi stranki, nista enotna sospornika, pa revizijske navedbe drugotoženca prav tako...
VSL Sodba I Cpg 233/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.11.2020odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - utesnitev zahtevka - plačilo pogodbene kazni - nastanek škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - trenutek nastanka škode - preprečitev povečanja premoženja - izterljivost terjatve - insolventnost dolžnika - načelo popolne odškodnine - kasneje nastale okoliščine - izračun nastale škode - vzročna zvezaDomnevna škoda tožnice se kaže v preprečitvi povečanja premoženja. Ta škoda praviloma ne nastane ob škodnem dogodku, ampak je odločilen čas odmere odškodnine, saj je treba upoštevati dogodke, ki vplivajo na možnost realizacije oškodovančeve izgubljene perspektive (prejema denarnih sredstev v poplačilo pogodbene kazni). Načelo popolne odškodnine terja, da se pri odmeri odškodnine upoštevajo tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode. Presoja sodišča zato temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz običajnega teka stvari. Zato mora sodišče presojati tudi, kakšne so realne možnosti tožnice za izterjavo denarnega zneska.
VSK sodba Cpg 388/2014Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek23.04.2015prilastitev zastavljenih delnic – realizacija zastavne pravice – protipravno ravnanje – prodaja in nakup delnic – primerna cena – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – uporaba določb ZFZ – odškodnina – protipravno ravnanje – vzročna zveza – pravno priznana škodaTožena stranka je zastavljene delnice lahko prodajala le po določbah ZNVP. Na podlagi teh ugotovitev bi torej bilo mogoče toženi stranki očitati odgovornost za škodo, kot jo zatrjuje tožeča stranka, le, če bi izkazala, da je tožena stranka pri unovčitvi zavarovanja ravnala v nasprotju z določbami ZNVP ali v nasprotju z dolžno (zahtevano) skrbnostjo.Pritožbeno sodišče povsem soglaša s pritožbenim stališčem, da je potrebno ravnanje tožene stranke presojati glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko je bila odločitev tožene stranke (za prodajo) sprejeta, vendar mora to načelo veljati tudi za čas, za katerega tožeča stranka očita toženi, da ne bi smel poteči, ker bi morala tožena stranka kot dober strokovnjak delnice že unovčiti. Pritožbeno sodišče opozarja še, da naš pravni red priznava le pravico do povrnitve obstoječe škode, izjemoma, samo za nepremoženjsko škodo in za izgubljeni dobiček, tudi bodoče škode. Sicer pa je premoženjska...
VSRS Sodba in sklep X Ips 343/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - popravek (zmanjšanje) zneska DDV - pogoji za popravek DDV - zmanjšanje davčne osnove - pogoji za znižanje davčne osnove - prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - neprijava terjatve v stečajnem postopku - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - neplačilo - dokazno breme - ugoditev revizijiRevident s prijavo terjatev v postopek prisilne poravnave, začet 9. 10. 2007, teh terjatev ni prijavil v stečajni postopek, začet 27. 2. 2009. To bi namreč veljalo le v primeru, če bi se stečajni postopek začel v okviru tega postopka prisilne obravnave, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja. Drugega odstavka 39. člena ter pogojev iz tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 ni mogoče uporabiti tako, da bi v primeru dokončnega neplačila omejevali možnost davčnega zavezanca, ki svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, da doseže znižanje davčne osnove za odmero DDV, če dokaže, da ta terjatev ne bi bila poplačana (deloma ali v celoti) tudi v primeru, če bi jo prijavil v stečajni postopek. V zvezi s tem je treba neposredno uporabiti določbo prvega odstavka 90. člena Direktive o DDV, saj bi sicer uporaba 39. člena ZDDV-1 privedla do rezultata, ki bi bil v nasprotju z navedeno določbo. V takem primeru je torej ne glede na ureditev ZDDV-1 davčnemu...
UPRS sodba I U 1920/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek20.01.2015ocenjevanje vrednosti podjetij - kršitev pravil ocenjevanja – pogojni odvzem dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu – mednarodni standardi revidiranja – načrt finančnega prestrukturiranja družbe – plačilna sposobnostTožnica je pri pripravi Poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZZPPIPP za družbo A. d.o.o. kršila 88. člen ZRev-2, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja.
sodba I U 495/2009Upravno sodiščeJavne finance01.03.2011davek od dobička pravnih oseb – popravek vrednosti terjatev – investicijska olajšava – dolgoročne rezervacijePo določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.
VSRS Sodba II Ips 235/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2018varstvo kupcev stanovanj - odprava stvarnih napak - zadržanje kupnine - preuranjenost tožbe - znižanje kupnine - škoda zaradi zaupanja - prevzem stanovanja - prekluzivni rok - pogodbena kazen za zamudoVrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek iz naslova zadržanih kupnin s strani končnih kupcev, preuranjen. Zgolj dejstvo, da končni kupci, na katere se nanaša tožnikov zahtevek, utemeljeno zadržujejo kupnine, ni dovolj. Tožnik nima prav, da že samo zadržanje kupnin s strani kupcev predstavlja znižanje kupnine v izvensodnem postopku, saj gre za dve različni stvari. Ker tožnik v obravnavani zadevi ni trdil in ni dokazal, da so ti končni kupci bodisi že s tožbo dosegli odpravo napak ali znižanje kupnine, bodisi se je tožnik o tem z njimi sam dogovoril, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je njegov tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen. Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik zamudil enoletni prekluzivni rok po 480. členu OZ. Sodišči sta za začetek teka roka namreč zmotno šteli dan, ko sta končna kupca v letu 2007 vložila tožbo, saj tožnik takrat še ni mogel vedeti, ali je bil njun odklon...
VDSS Sodba Pdp 364/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razlogaTožena stranka je tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bistveno, da je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija z ukinitvijo delovnega mesta tožnice, zaradi česar je potreba po njenem delu prenehala. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da tožena stranka še naprej sodeluje z novinarji - specialisti kot zunanjimi sodelavci - samostojnimi podjetniki, ne pomeni, da je organizacijski razlog fiktiven oziroma navidezen. Gre le za poslovno odločitev tožene stranke, da zahtevnejšega dela, ki sodi v delokrog novinarja specialista, ne opravlja več z zaposleno delavko - tožnico, ampak se njene naloge, če so še potrebne, opravljajo z zunanjimi sodelavci (ki so s toženo stranko poslovno sodelovali že v preteklih letih). Do ukinitve delovnega mesta tožnice s spremembo sistemizacije je dejansko prišlo, tožena stranka pa ni zaposlila novih delavcev za opravljanje teh nalog niti ni sklepala pogodb civilnega prava z novimi...
VSL sodba in sklep II Cp 2993/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.04.2017terjatev do zapuščine – pogodba o preužitku – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – nepremagljive ovire – pravica do izjave – nujni deležZ ozirom na to, da lahko nujni dedič postane le tisti, ki takšno zakonsko predvideno pravico (možnost) uveljavlja, so bile v tem oziru (predhodno omenjene) tožničine trditve podane ne le pravočasno, ampak so za odločitev v predmetni zadevi tudi relevantne (v smislu določbe 360. člena OZ), do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
VSRS Sodba III Ips 37/2020-3Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, gospodarski senat19.01.2021evropska sredstva - sofinanciranje projekta - začetek postopka prisilne poravnave - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbenega določila - obligacija rezultata - delna izpolnitev - načelo enake vrednosti dajatev - upravna pogodba - dopuščena revizijaStranki sta s podpisom pogodbe ustvarili enostransko odstopno upravičenje tožeče stranke, ki ga je ta lahko uveljavila v primeru prisilne poravnave nad toženo stranko. Takšno pogodbeno določilo ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in je odraz prostega urejanja obligacijskih razmerij. Možnost odstopa od pogodbe je bila v primeru začetka prisilne poravnave določena opcijsko, kar je omogočalo presojo, ali postopek zaradi insolventnosti ogroža izvedbo projekta. Tožena stranka je podpis aneksa k pogodbi, na podlagi katerega bi nadaljevala projekt kljub prisilni poravnavi, zavrnila, kar kaže na to, da je bilo izvajanje projekta ogroženo, čeprav na strani tožene stranke ni šlo za denarno izpolnitev. Pogodba o sofinanciranju je bila sklenjena v javnem interesu, zato ima značilnosti t. i. upravne pogodbe. Pri teh pogodbah ne gre vselej za ekvivalent dajatev na strani pogodbenih strank. Tožena stranka se je zavezala izpeljati celoten projekt, tožeča stranka pa se je...
VSL Sklep II Cp 1887/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.01.2022denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni...
VSM sklep I Cpg 243/2010Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek21.10.2010mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevkaEnako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti. Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
VDSS sodba Pdp 57/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.03.2012odpravnina - odpoved pravici - delovnopravna kontinuitetaOb upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.
VSL sodba in sklep I Cp 287/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.06.2016predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) – opredmetena sredstva – zaloge – prodajna pogodba – pravice kupca – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – zadržanje kupnine – udeležba intervenienta – stranski intervenient – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnaveZaradi intervencijskega učinka intervenient kasneje v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil, ne more trditi, da spor ni bil pravilno rešen, če je imel vse možnosti, da bi v korist stranke opravljal procesna dejanja in mu jih stranka s svojimi dejanji ni preprečevala.
VSL Sodba in sklep I Cpg 960/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.02.2019pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - dejanski koncern - odvisne družbe - spregled pravne osebnosti - procesna legitimacija upnika - aktivna legitimacija - stečaj dolžnika - načelo koncentracije postopka - stroški postopka - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - solidarna odgovornostV stečajno maso pravne osebe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe, izpodbojni zahtevek pa lahko sicer v svojem imenu, a za račun stečajnega dolžnika, uveljavlja tudi vsak procesno legitimirani upnik (kar je tudi tožeča stranka). Koncernsko pravo varuje (tudi) upnike odvisnih družb pred prikrajšanjem premoženja kot jamstvene mase za poplačilo obveznosti, aktivno legitimacijo pa upnikom daje zaradi njihovega posebnega interesa - priti do poplačila svoje terjatve. Odvisne družbe namreč, prav zaradi vplivov obvladujočih družb na njihovo vodenje, ne bodo nujno vedno uveljavljale izravnave svojih prikrajšanj. Zato v vsakem primeru odškodninski zahtevek iz prvega odstavka 547. člena ZGD-1 pripada odvisni družbi. Upoštevanje značilnosti solidarne obveznosti pa pokaže tudi na to, da je sodišče prve stopnje pravno zmotno zaključilo, da bi zaradi načela...
VSC Sodba Cpg 220/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.02.2018odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnineKer je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP. Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti. V enakem položaju do družbe so upniki glede na...
VDSS sodba Pdp 443/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obrestiTrenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VSRS Sodba X Ips 183/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.01.2018davek od dohodkov pravnih oseb - izčlenitev - stečaj - prenehanje - davčno nevtralen prenos - prenos obrata - prenos sredstevV primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen.
VSM Sodba II Kp 24690/2015Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek11.04.2019kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - delictum proprium - načelo enakega obravnavanja upnikov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - pomoč pri kaznivem dejanju - sklenitev najemne pogodbe - sostorilstvoKaznivo dejanje oškodovanja upnikov je tipičen "delictum proprium". Teorija zato stoji na stališču, da "favoriziran upnik sam ne stori kaznivega dejanja, lahko pa je napeljevalec h kaznivemu dejanju". Kdor ne more biti sam storilec, ne more biti sostorilec, ampak le napeljevalec ali pomočnik.

Izberi vse|Izvozi izbrane