<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 29/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.29.2016

Evidenčna številka:VSL0072491
Datum odločbe:26.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Irena Dovnik (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:ponovna prisilna poravnava - predpostavke - upniški odbor

Jedro

Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, 2.) dolžniku naložilo založitev predujma, 3.) imenovalo sedem članski upniški odbor, 4.) imenovalo upravitelja ter 5.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopke prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.

5. Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerih dejstev oziroma podatkov je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vodenje postopka ponovne prisilne poravnave skladno z 221.v členom ZFPPIPP. Pritožnica navaja, da za dolžnika na AJPES-u, kamor je dolžnik dolžan vsako leto posredovati letna poročila, ni objavljeno zadnje letno poročilo (za leto 2014) in zato na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče preveriti, ali se družba dolžnika uvršča med srednje ali velike družbe, da bi se nad njim sploh lahko vodil postopek ponovne prisilne poravnave (221.h člen ZFPPIPP). Ker sodišče prve stopnje tega elementa ni ugotavljalo in obrazložilo, ima v tem delu izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je vsebina dolžnikovega predloga za ponovno prisilno poravnavo skladna z drugim odstavkom 221.v člena ZFPPIPP, da so predlogu priložene vse priloge iz drugega odstavka 221.v člena ZFPPIPP in drugega odstavka 142. člena ZFPPIPP, njihova vsebina pa je skladna z 142. do 156. členom ZFPPIPP. Ugotovilo je, da sta od pravnomočnega sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in da z njo soglašajo upniki iz 2. točke 221.v člena ZFPPIPP. Vendar pa navedenih predpostavk ni obrazložilo: ni pojasnilo, kateri upniki soglašajo s ponovno prisilno poravnavo in kakšna je višina njihovih terjatev, na katere je učinkovala predhodna prisilna poravnava. Kot opozarja pritožba, iz izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali so bile izjave upnikov dane v predpisani obliki. Ker je sodišče prve stopnje le povzelo zakonsko dikcijo, ni pa vsebinsko presojalo prej navedenih predpostavk, izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

7. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo zaporedje upnikov glede višine terjatev, na katere je učinkovala prejšnja prisilna poravnava in ki so tudi predmet predlagane ponovne prisilne poravnave. Trdi, da je sodišče prve stopnje zato o članih upniškega odbora odločalo na podlagi netočnih podatkov. Višje sodišče ugotavlja, da je v zvezi s temi očitki podal (zadovoljive) odgovore dolžnik v odgovoru na pritožbo, kar pa ne zadošča za to, da bi bilo mogoče preveriti pravilnost izpodbijanega sklepa. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje zato moralo ponovno odločiti tudi o sestavi upniškega odbora in ustrezno utemeljiti svojo odločitev.

8. Pritožba prav tako utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločalo o dolžnikovem predlogu, da se ponovna prisilne poravnava izvede tudi s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, saj je to zapisalo le v oklicu z dne 18.11.2015.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno opisane pomanjkljivosti odpraviti in o dolžnikovem predlogu za začetek ponovne prisilne poravnave ponovno odločiti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Pri tem pa višje sodišče še ugotavlja, da je dolžnikov predlog za začetek postopka ponovne prisilne poravnave nadvse skop (skupaj z dopolnitvijo predloga obsega eno stran teksta). Dolžnik je v odgovoru na pritožbo (v katerem krpa svoje pomanjkljive navedbe v predlogu) navedel, da je sodišču posredoval vse ustrezne dokumente, na podlagi katerih je sodišče lahko odločilo o postopku ponovne prisilne poravnave, nekatera dejstva pa so razvidna tudi iz uradnih registrov. Vendar je potrebno opozoriti, da je dolžnik tisti, ki mora dati sodišču takšen predlog prisilne poravnave, v katerem bo navedeno vse potrebno za presojo predpostavk za začetek postopka ponovne prisilne poravnave, ne da bi bilo sodišču prve stopnje potrebno brskati po priloženih prilogah, da bi ugotovilo, ali je dolžnik takšna družba, nad katero se lahko vodi ponovna prisilna poravnava (221.h člen ZFPPIPP), kakšna je vsota terjatev upnikov, ki so soglašali s predlagano prisilno poravnavo (2. točka prvega odstavka 221.v člena ZFPPIPP), na podlagi katerih terjatev so izračunane terjatve upnikov, ki so v upniškem odboru, katere ukrepe finančnega prestrukturiranja vsebuje dolžnikov predlog za prisilno poravnavo ... Od dolžnika je pričakovati v zvezi s pripravo predloga za prisilno poravnavo še posebno skrbnost, saj na podlagi tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo.


Zveza:

ZFPPIPP člen 221h, 221v.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.03.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxOTMw