Sklep III Ips 3/96

Jedro

Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku zoper enega stečajnega dolžnika se ne šteje za pravočasno tudi v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika. Če je bila v tem prijavljena po preteku roka za vložitev prijave, jo sodišče zavrže.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku Š. M., d.o.o., objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije štev. 64/94 dne 14.10.1994. Stečajni upnik U. pa je svojo terjatev proti stečajnemu dolžniku prijavil, oziroma preusmeril v ta stečajni postopek iz stečajnega postopka, ki ga isto sodišče vodi pod opravilno številko St 55/94, šele 28.2.1995. Ker je dvomesečni rok za prijavo terjatev iz 1. odst. 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji potekel že 14.12.1994, je prijavo terjatve na podlagi 8. odst. 137. člena istega zakona zavrglo.

Pritožbo stečajnega upnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja zmotno uporabo 1. odst. 137. člena ZPPSL in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 113. ZPP. Prijava terjatve je bila namreč vložena pravočasno, ker je bila pristojnemu sodišču izročena pred potekom dvomesečnega roka. Ustanovitelj tako stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ki se vodi pod opravilno številko St 54/94, kot tudi stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ki se vodi pod opravilno številko St 55/94, je isti - Š. M., p.o., M. Ta je po pravnomočnem sklepu o izvršbi tudi dolžnik stečajnega upnika. Zato bi moralo stečajno sodišče prijavo terjatve stečajnega upnika šteti kot pravočasno tako v spisu St 54/94 kot tudi v spisu St 55/94. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Stečajni dolžnik v tej stečajni zadevi (St 54/94) je "Š. M., d.o.o.", stečajni dolžnik v stečajni zadevi St 55/94 pa "Š. transport M., d.o.o.". V prijavi terjatve ni navedel upnik kot dolžnika nobenega od zgoraj navedenih stečajnih dolžnikov (primerjaj: 1. odst. 152. člena zakona o podjetjih - Ur. list SFRJ štev. 77/88...61/90, oziroma 1. odst. 12. člena zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS štev. 30/93...82/94), ampak "Š. transport". Pri tem je obstoj terjatve dokazoval s pravnomočnim sklepom o izvršbi, v katerem je kot dolžnik naveden Š., M.

Če je stečajni upnik menil, da kateri od zgoraj navedenih stečajnih dolžnikov odgovarja za plačilo terjatve, ki jo ima proti dolžniku, ki ga je označil z "Š. transport", terjatev pa dokazoval s sklepom o izvršbi, v katerem je kot dolžnik naveden Š., M., je bil upravičen prijaviti terjatev v stečajnem postopku proti tistemu stečajnemu dolžniku, za katerega je menil, da (tudi) odgovarja zanjo. Če je menil, da zanjo odgovarjata (tudi) oba zgoraj navedena stečajna dolžnika, ni bilo ovire za prijavo terjatve v obeh stečajnih postopkih. Tega pa stečajni upnik v obeh stečajnih postopkih ni storil pravočasno. Pravočasno jo je prijavil samo v stečajnem postopku proti Š. transport M., v stečajnem postopku proti Š. M., d.o.o. pa je to po lastnih navedbah storil šele 28.2.1995, torej več kot dva meseca po poteku roka za prijavo. Zato je stečajno sodišče prijavo terjatve v tem stečajnem postopku na podlagi 8. odst. 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93 - v nadaljevanju: ZPPSL) pravilno zavrglo kot prepozno.

Stališč, ki jih je izrazilo Državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti, ni mogoče sprejeti kot pravilnih. Četudi naj bi bil v prijavi terjatve navedeni dolžnik ustanovitelj obeh stečajnih dolžnikov, to ne pomeni, da (tudi) eden od njiju, ali pa morda oba, odgovarjata za njegove obveznosti. Gre za različne pravne osebe. Stečajni upnik je pravočasno prijavil terjatev v stečajnem postopku zoper tistega stečajnega dolžnika, za katerega je ocenil, da (tudi) odgovarja zanjo. Prijavil jo je v stečajnem postopku, ki ga vodi Okrožno sodišče pod opr. štev. St 55/94. Če je bila njegova ocena zmotna, te ni mogoče korigirati tako, da bi se v stečajnem postopu opr. štev St 55/94 pravočasno prijavljena terjatev štela za pravočasno prijavljeno tudi v stečajnem postopku opr. štev. St 54/94. Gre za dva različna stečajna postopka. Glede na oznako dolžnika v prijavi terjatve tudi ni bilo mogoče šteti, da je šlo pri navedbi opravilne številke za očitno pomoto. Upoštevajoč navedbo opravilne številke v prijavi je stečajno sodišče upravičeno štelo, da prijavlja stečajni upnik terjatev, ki jo ima proti dolžniku, navedenemu v prijavi, v stečajni zadevi St 55/94. Če gre v stečaj več pravnih oseb, ki imajo istega ustanovitelja, pravočasne prijave terjatve v enem stečajnem postopku ni mogoče obravanavati kot pravočasno prijavljene tudi v ostalih stečajnih postopkih. Terjatev je treba prijaviti v vsakem stečajnem postopku posebej tako, kot to določa 1. odst. 137. člena ZPPSL. ZPPSL izključuje potrebo prijave terjatve v konkretnem stečajnem postopku samo v situaciji iz 138. člena. Te pa v tem primeru ni. Ker je treba, razen v primeru iz 138. člena ZPPSL, terjatev prijaviti v vsakem stečajnem postopku, v katerem namerava stečajni upnik zahtevati njeno poplačilo, v obravnavanem primeru z zavrženjem prijave terjatve kot prepozne ni prišlo do kršitve 1. odst. 113. člena ZPP. Omenjena zakonska določba ureja namreč samo ugotavljanje pravočasnosti vloge, vložene v konkretnem sodnem postopku.

V obravnavanem primeru torej do uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. Zato je sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 332/2006
• Sodba II Ips 526/94
• VSM sklep I Cp 1261/2016