Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1021cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 923/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.1999plača - prisilna poravnavaPrisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave. 
VSL sklep Cst 142/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.03.2015ponovna prisilna poravnava – pogojiPredlog za ponovno prisilno poravnavo po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave je dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, vendar le ob kumulativno izpolnjenih pogojih.
VDS sodba Pdp 306/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2004prisilna poravnava - invalid1. Če je delavec invalid II. kategorije, mu v skladu s 116. čl. in 106. čl. ZDR delovno razmerje ne more prenehati zaradi prisilne poravnave, kajti predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (446. čl. ZPIZ-1) še ne omogočajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu. 2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave predstavlja redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za tako odpoved pa velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo (za sindikalnega predstavnika, starejše delavce, invalide...) 
VSK sklep II Cpg 170/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek15.12.2005prisilna poravnava - izvršbaOd dne, ko je izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave, se sme zoper dolžnika nadaljevati izvršba le za 20% tistih zneskov, ki jih je na dan izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave dolžnik še dolžan plačati. 
VSL sklep III Cpg 35/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.05.2001prisilna poravnava - revizijaMožno bi bilo opraviti tudi revizijo izkaza uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto, vendar po oeni izvedenke mnenja o njih revizorji ne bi mogli izraziti, saj določenih revizijskih postopkov glede na časovno oddaljenost od zadnjega poslovnega leta ne bi mogli opraviti (preveritev začetnega in končnega stanja zalog in osnovnih sredstev, prisotnost pri inventurah itd.). Iz tega razloga pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj zato, ker se je dolžnik znašel v postopku prisilne poravnave, teh računovodskih izkazov (v kolikor jih ni revidiral) ni dolžan revidirati. 
VSM sklep Cpg 461/97Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek10.10.1997stečaj - prisilna poravnavaPostopek prisilne poravnave v stečaju vodi - stečajni senat in se stečajni postopek zaključi šele s potrjeno prisilno poravnavo. Torej so udeleženci v postopku prisilne poravnave v stečaju poleg stečajnega dolžnika še upniki, ki so s pravočasno prijavo na oklic o začetku stečajnega postopka postali stečajni upniki.
sodba U 1750/2005Upravno sodiščeJavne finance24.05.2007odmera dohodnine - prisilna poravnava - dohodninaZPPSL določa vrsto pravnih posledic prisilne poravnave, vendar med njimi ni take, ki bi vplivala na odmerne postopke ali jih prepovedala. 
VSK sklep II Ip 292/2008Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek22.05.2008prisilna poravnava - ločitveni upnikSodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005. 
VSL sklep III Cpg 5/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.01.2005prisilna poravnava v stečajuPri odločanju o tem, ali naj se začne postopek prisilne poravnave v stečaju, sodiče ne preverja le, ali je predlog za začetek postopka prisilne poravnave formalno pravilen, pač se presoja tudi, ali je prisiilna poravnava glede na stopnjo stečajne mase in potek stečajnega postopka še smiselna. 
VSL sklep III Cpg 90/2003Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.01.2004prisilna poravnava - poslovni deležUporaba določila, ki se nanaša na stečajni postopek, je odvisna od presoje, ali je sporno razmerje v postopku prisilne poravnave - to je v konkretnem primeru prodaja družbenikovega poslovnega deleža med postopkom prisilne poravnave - v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku. Zatrjevane prodaje poslovnih deležev nekaterih družbenikov, do katere naj bi prišlo med postopkom prisilne poravnave, ne gre primerjati z usodo poslovnih deležev in morebitnega učinka te prodaje za družbenike po prodaji dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku. Sporno razmerje v konkretnem primeru ni v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku. Zato uporaba 146. čl. ZPPSL v postopku prisilne poravnave po prepričanju pritožbenega sodišča ni smiselna. 
VSK sklep I Cpg 264/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek17.11.2005prisilna poravnava - prijava terjatvePo 1. odst. 137. člena ZPPSL, ki po 71. členu velja tudi v postopku prisilne poravnave, morajo upniki prijaviti svoje terjatve v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Po 8. odst. 137. člena ZPPSL predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku tega roka. 
VSL sklep III Cpg 25/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2000prisilna poravnava - prijava terjatvePrepozno prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave predsednik poravnalnega senata zavrže. 
VSK sklep I Cpg 230/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek16.02.2007prisilna poravnava - pravočasnost ugovoraPritožnik bi moral z ugovorom pravočasno in v zakonsko predpisanih rokih izpodbijati obstoj obeh navedenih terjatev in njihovo višino. Ker tega ni storil, sta upnika tudi v tem obsegu pridobila glasovalne pravice (3.odst.54.čl.ZPPSL). Sklicevanje na določbe 2. in 3. odst. 433. čl. ZGD zato ne more biti uspešno. 
VSL sklep Cpg 1557/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.11.1994prisilna poravnava - prijava terjatveRok za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave je prekluziven. Zato predsednik poravnalnega senata prijavo terjatve, vloženo po izteku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v uradnem listu, zavrže. 
VDS sodba Psp 219/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore27.06.1996prisilna poravnava - stečajni postopekPo določilu 4. odst. 98. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Iz nadaljnjih določil istega člena - da lahko stranka naknadno odobri pravdna dejanja, pooblaščenca, ki ni upravičen za zastopanje oziroma, da lahko sodišče dovoli tudi začasno opravljanje dejanj osebi, ki sploh nima pooblastila - izhaja, da mora sodišče najprej poizkusiti odpraviti pomanjkljivosti pri pooblastilu. Sodišče mora ravnati smiselno enako, če ugotovi pomanjkljivosti pri sami pravdni stranki ali njenem zakonitem zastopniku - torej tako kot določa 83. člen ZPP. 
VSM sklep Cpg 218/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek03.06.1996prisilna poravnava - stečajni postopekPo vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka -torej v času predhodnega postopka - je stečajni dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo. Po določilu 5. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93), ni možno začeti stečajnega postopka predno se ne odloči o možnosti prisilne poravnave. V primeru neuspešne prisilne poravnave sodišče po uradni dolžnosti začne stečajni postopek - 57. člen ZPPSL. 
VSL sklep I Cpg 471/98Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.09.1999prisilna poravnava - pravdni stroškiV tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi. 
VDSS Sodba Pdp 474/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2020sprememba tožbe - prisilna poravnavaNa podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
VSL sklep III Cpg 322/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.04.2011popravni sklep – prisilna poravnavaInstitut poprave sodbe ni namenjen vsebinskemu poseganju v že sprejeto odločitev.
VSL sklep III Cp 845/2006Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.03.2006prisilna poravnava - nadaljevanje izvršbeSklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega značaja, kar pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi vsebinsko uveljavlja dolžnik. 

Izberi vse|Izvozi izbrane