Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1021cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep Cst 346/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.09.2021prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrtaNamen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
VSL Sklep Cst 222/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.07.2021prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedencaPritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je izvedenka morala pregledati obsežno poslovno dokumentacijo dolžnika, kar je razumljivo zahtevalo tudi več kontaktov z dolžnikom (predvsem telefonskih in video sestankov). Sodelovanje upnikov pri pregledu te dokumentacije je težko izvedljivo, saj velik del te, zlasti pogodbe s kupci, nominacije in prednaročila, vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
VSL Sklep in sodba I Cpg 235/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.08.2021ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - stranski intervenient - stranska intervencija delničarja - pravni interes delničarja ali družbenika - sosporniški intervenient - prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora - soglasje sodišča - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnaveV sporih glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine ima delničar pravni interes za stransko intervencijo na strani družbe kot tožene stranke. 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Zato ima delničar položaj sosporniškega intervenienta. Ker je bila družba v času sklica skupščine v prisilni poravnavi, bi morala skupščina v skladu z 151.a člena ZFPPIPP razpolagati s soglasjem sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora. Ker takšnega soglasja ni imela niti ga ni nikoli dobila je bila za sprejem sklepa nepristojna. Zakon loči dve vrsti neveljavnih skupščinskih sklepov - nične in izpodbojne, zato mora stranka skladno s tem oblikovati tožbeni zahtevek.
VSC Sodba Cpg 99/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.09.2021osebni stečaj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zemljiški dolg - ničnostPritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil. Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma...
VSL Sklep Cst 38/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.02.2021stranke predhodnega postopka - uporaba pravil o prisilni poravnavi - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - ugovorni postopek proti vodenju postopka prisilne poravnave - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - razveljavitev potrjene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnaveZlorabo procesnih pravic predstavlja zasledovanje cilja, ki že na prvi pogled ni skladen z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave tj. v odpravi insolventnosti. Upnikove trditve o zlorabi, ki jih je podal v pritožbi, pa gredo v smeri, da se presoja pravilnost navedbe dolžnikovega premoženja. Temu pa je dejansko namenjen institut notarsko overjene izjave dolžnika, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje (prvi odstavek 221.d člen ZFPPIPP). Namen zahteve po obličnosti te izjave je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.
VSL Sklep IV Cpg 816/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2021predlog za vpis spremembe v sodni register - procesne predpostavke za odločanje o predlogu - poziv sodišča - upravni odbor - odpoklic člana upravnega odbora - pooblastilo za sklic skupščine - postopek prisilne poravnave - omejitev pristojnosti skupščine insolventnega dolžnika - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - protiustavnost zakonske določbe - pravne posledice odločbe Ustavnega sodiščaRegistrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili. Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom...
VSL Sodba I Cpg 344/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.06.2017zapadlost - ugovor pobota - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice - pravočasnost zahteve - dokončanje del - izročitev in prevzem izvedenih del - denarna odškodnina - neizvedba dokaza - informativni dokaz z izvedencem - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - uzanceČe sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izdati je treba samo še odločbo. Ker so posledice prekinitve nastale po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne sme vezati na uporabo določb 301. člena ZFPPIPP, saj gre za objektivno novo dejstvo. Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da ni odgovorna za nastanek škode zaradi (njene) zamude, tožena stranka pa tudi v pritožbi...
VSL sodba in sklep I Cpg 740/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.12.2014določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzanceSodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
VSL Sklep Cst 307/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.08.2021predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnaveSodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine. Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi. Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku...
VSL Sklep Cst 245/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.07.2021postopek prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - potrjena prisilna poravnava - povezane osebe - navadni upniki - pridobitev procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija upnika - ločitveni upnik - procesna legitimacija ločitvenega upnika - pravica ločitvenih upnikov - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - stranke glavnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbeLočitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta. Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.
VSL sklep I Cp 3584/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.11.2009pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopekAvstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
VSC Sklep II Cpg 81/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.08.2021uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodiščaSodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
VSC Sklep II Cpg 43/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek05.05.2021vpis spremembe zastopnika v sodni register - postopek prisilne poravnave - družba hčerka - družba mati - hčerinska družbaVendar v zadevi ne gre za vpis spremembe pri udeležencu, družbi materi, pač pa pri hčerinski družbi. Zoper njo ni bila uvedena prisilna poravnava in za imenovanje njenega direktorja se ne more zahtevati soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP.
VSL Sodba I Cpg 72/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.08.2020pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - pogodba o odobritvi limita - narava kreditne pogodbe - solidarno poroštvo - odstop terjatve (cesija) - trditveno in dokazno breme - prehod trditvenega in dokaznega bremena - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev - vezanost sodišča na trditveno podlago - dokazi pomembni za odločitev - enako varstvo pravic v postopkuToženi stranki bi morali ob zatrjevanju izvedenih plačil solidarne porokinje zatrjevati in dokazati tudi druga pravno odločilna dejstva, iz katerih bi vsaj z verjetnostjo izhajalo, da s strani tožeče stranke zatrjevano in izkazano stanje dolga ni pravilno (npr. da je bil s plačili solidarne porokinje poplačan celoten dolg iz naslova limita in da po poplačilih solidarne porokinje prvotožena stranka odobrenega limita ni več koristila oziroma ga ni več koristila v takšnem obsegu...). Tega pa toženi stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje nista konkretno zatrjevali. Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost trditev tožeče stranke in predloženih listin v smislu, da toženi stranki ne vesta, ali je višina dolga pravilna, ker iz prometa na računu prvotožene stranke ni razvidno, ali oziroma kako je tožeča stranka obračunala plačila solidarne porokinje, pa v konkretnem primeru ne zadošča, da bi sodišče dvomilo...
VSC Sklep II Cpg 41/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek05.05.2021pravni interes za pritožbo - uvedba prisilne poravnaveOdgovor na vprašanje ali ima udeleženec pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register je enak odgovoru na vprašanje ali ima pravni interes za pritožbo zoper meritorni sklep v nepravdni zadevi o imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta družbe. Ta dva interesa sta neločljivo povezana, ker je vpis v sodni register le izvedbene narave. V dejanskih okoliščinah nepravdne zadeve, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v subjektu vpisa, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
VSL Sklep Cst 6/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.01.2021poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - rok za dopolnitev - nepodaljšljiv rokSodišče prve stopnje je določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki ni podaljšljiv.
VSL Sodba in sklep I Cpg 58/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.02.2021podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nasprotovanje moralnim načelom - ničnost pogodbe - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sorazmernost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - ničnost kot sankcija za kršitev - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - nedopustna podlaga - začetek stečajnega postopka - čas uveljavljanja zahtevka - upnik - zavarovana terjatev - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga - izbira vrste postopka - pravica upnika do izbire - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor litispendence - naknadno sosporništvo - zakoniti sodnik - pristranskost sodnikaToženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke. Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami. Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno...
VSL sodba in sklep I Cpg 1523/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2014podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzancePriznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti. Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.
VSL sklep I Cpg 475/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.04.2015gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzanceZastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun. Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del. Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je...
VSL Sodba I Cpg 450/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.06.2017gradbena pogodba - dodatna dela - strokovni nadzor - delna pripoznava tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - nepotreben dokaz - zavrnitev začasne situacije - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost - uzanceStranki sta v svoji Pogodbi posebej dogovorili, da zagotavlja investitor strokovni nadzor nad deli naročnika (in) izvajalca. Izvaja pa ga odgovorni nadzornik tako, da preverja in zagotavlja pravilnost izvajanja glede vrste, količine in kakovosti del. S tem sta stranki dosegli posebni dogovor o pravnem položaju nadzornika. Tega je sicer postavil investitor, toda on je, ne glede na to, da investitor ni bil stranka Pogodbe, smel zagotavljati pravilno izvajanje del izvajalca. To pa je lahko glede na ta dogovor, ki je odstopal od 103. PGU, napravil tudi tako, da je odobril dodatna, v bistvu pa druga dela, ki so bila potrebna glede na spremenjeni PZI.

Izberi vse|Izvozi izbrane