Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1036cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=

Dokument: VSK sklep II Ip 69/2015, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 26.03.2015

Institut: poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu

Jedro: Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga... za prekinitev izvršbe.

+

Dokument: VDS sklep in sodba Pdp 710/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 25.11.2004

Institut: odpoved - izrek sodbe - odpravnina - prisilna poravnava

Jedro: 1. V prvi točki izreka je sodišče prve stopnje "ugotovilo, da je tožena stranka dolžna spremeniti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18.4.2003 tako, da ima tožnik pravico do 150 dnevnega odpovednega roka in pravico do odpravnine zaradi odpovedi... pogodbe o zaposlitvi". Tak izrek je že oblikovno napačen, saj toženi stranki nalaga spremembo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (dajatvena oblika), čeprav v uvodu izreka uporablja ugotovitveno obliko sodbe, kar ni združljivo. Obenem je povsem nesmiselen izrek, s katerim se toženi stranki naloži, da sama spremeni svojo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj za kaj takega ni materialno pravne podlage, s tem pa tudi ni dosežen namen sodnega varstva. 2. Sporazum o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine iz 5. odst. 109. čl. ZDR, ki je dopusten, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu, mora biti sklenjen v pisni obliki, sicer se ne upošteva. 3. Tožnik je pridobil pravico do odpravnine šele po pravnomočnem sklepu o potrjeni prisilni poravnavi, kar pomeni, da terjatve tožnika za plačilo odpravnine proti toženi stranki še niti ni bilo ob nastopu pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave. 

+

Dokument: VSC sklep II Ip 545/2007, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 30.05.2007

Institut: predlog za izvršbo - zavrnitev - prisilna poravnava - prijava terjatev - dovolitev izvršbe

Jedro: V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave. 

Dokument: UPRS Sodba II U 147/2018-25, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.05.2020

Institut: izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev izvršilnega postopka - obseg odgovornosti

Jedro: Sodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da se v obravnavani zadevi z začetkom postopka prisilne poravnave postopek izvršbe ne prekine (kot to sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke.

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 934/2006, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.03.2007

Institut: regres za letni dopust - zapadlost - prisilna poravnava

Jedro: Tožnik je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imel pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njegove terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bil upravičen do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi mu delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so... sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.

+

Dokument: VDS sklep Pdp 327/2003, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.10.2003

Institut: stroški postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - prisilna poravnava

Jedro: Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila. 

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 164/2008, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 04.09.2008

Institut: regres za letni dopust - zapadlost - prisilna poravnava

Jedro: Tožnica je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imela pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njene terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bila upravičena do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi ji delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so... sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.

+

Dokument: VSK sklep I Cpg 244/2005, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.10.2005

Institut: prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe

Jedro: Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik navedene izjave ne more preklicati. 

+

Dokument: VSL sklep III Cpg 69/2000, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.09.2006

Institut: prisilna poravnava - dopustni posli - dovoljenje poravnalnega senata

Jedro: Sistemska in teleološka razlaga določb ZPPSL namreč napotuje na zaključek, da je v zvezi z dovoljenimi tekočimi posli v smislu 1. odstavka 31. člena ZPPSL šteti vse tiste posle, ki so usmerjeni v sanacijo ekonomskofinančnega stanja družbe, zoper katero se vodi postopek prisilne poravnave.... Mednje pa sodi nesporno tudi pridobivanje novih finančnih sredstev za obuditev in ponoven začetek poslovanja. Smisel sklenitve prisilne poravnave je namreč prav v tem, da se z zmanjšanjem in - ali - prolongacijo obveznosti dolžnika slednjemu po sklenitvi prisilne poravnave omogoči v nadaljevanju nemoteno poslovanje in vzpostavitev njegove likvidnosti. V nasprotju z navedenim ciljem, ki ga zasleduje postopek prisilne poravnave, pa bi bilo onemogočanje ali celo prepoved dolžniku, da v času teka postopka prisilne poravnave ne posluje in da ne sklepa novih poslov. Da pa so posli kreditiranja dopustni posli v okviru poslov za nadaljevanje proizvodnje oziroma poslovanja dolžnika, pa nenazadnje izrecno izhaja tudi iz 5. odstavka 43. člena ZPPSL, kjer zakon izrecno primeroma našteva tudi take posle. Za vse posle iz 1. odstavka 31. člena ZPPSL ni potrebno dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora. To bi po nepotrebnem obremenjevalo dolžnika pri njegovem poslovanju. Dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora pa je potrebno pri tistih poslih, s katerimi dolžnik odtujuje ali obremenjuje svoje premoženje, daje poroštva ali avale (4. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 31. člena ZPPSL). 

+

Dokument: VSK sklep Cpg 86/2008, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 04.04.2008

Institut: prisilna poravnava - narok za obravnavo - stečajni razlog

Jedro: Po določilih 1. odst. 97. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) razpiše predsednik stečajnega senata narok za obravnavo ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka po tem, ko zbere podatke iz 3. odst. 92. čl. ZPPSL. 

Dokument: VSL sklep Cpg 996/94, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.06.1994

Institut: prisilna poravnava - nepravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave

Jedro: Prijavo terjatve, vloženo po preteku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v uradnem listu, poravnalni senat zavrže. 

Dokument: VSK sodba Cpg 439/2015, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 31.03.2016

Institut: prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov - prisilna poravnava

Jedro: Obveznosti, ki nastanejo med postopkom prisilne poravnave, pa mora dolžnik izpolniti v celoti (prvi odstavek 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 730/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 23.03.2017

Institut: regres za letni dopust - prisilna poravnava - regres

Jedro: V skladu s 212. členom ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Tožnikova terjatev iz naslova regresa za letni dopust je zapadla po začetku postopka prisilne poravnave dne 16. 4. 2012. Glede na to, da... je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od leta 2007 dalje, je v letu 2012 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.

+

Dokument: VSC Sklep II Cpg 13/2021, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 24.03.2021

Institut: imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava

Jedro: Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za... odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.

+

Dokument: VSL sklep Cst 292/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 02.07.2019

Institut: poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravice

Jedro: Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega... prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.

+

Dokument: VSL sklep III Cp 1231/2002, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.08.2002

Institut: izvršba - neprijavljena terjatev - prisilna poravnava

Jedro: Če terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena in zato tudi ne uvrščena v določen razred glede na način poplačila, je naknadna razvrstitev terjatve pravno vprašanje, ki ga mora v primeru spora rešiti sodišče in odločitev ni prepuščena dolžniku. Prvotni izvršilni naslov... se lahko izvrši le pod pogoji sklenjene prisilne poravnave. 

+

Dokument: VSL sklep I Cpg 503/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 08.05.2013

Institut: povrnitev stroškov postopka zavarovanja - prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave

Jedro: Ne gre za situacijo, ko bi bil dolžnik, zoper katerega je bil izveden postopek prisilne poravnave in slednja potrjena, istočasno tudi dolžnik v tem postopku zavarovanja, pač pa so vloge zamenjane. Nad upnikom v tem postopku je bila potrjena prisilna poravnava, glede na izid tega postopka zavarovanja... pa je postal dolžnik za povračilo stroškov postopka zavarovanja. Terjatev dolžnika zoper upnika na povračilo stroškov postopka je torej nastala z izpodbijanim sklepom, to pa je že po izdaji sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 5/2012 z dne 31.7.2012, ki je postal pravnomočen dne 16.8.20012. Tako tudi ne gre za situacijo iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP, ko bi bil izpodbijani sklep izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in bi tudi zanj veljali učinki potrjene prisilne poravnave.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1733/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.12.2016

Institut: pripoznava - nasprotovanje prisilnim predpisom - zmota - poenostavljena prisilna poravnava

Jedro: Sodišče v primeru podaje izjave o pripoznavi izda ugodilno sodbo, ne da bi presojalo dejansko stanje ali uporabo materialnega prava. Gre namreč za brezpogojno priznanje tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi. Razlaga oziroma analiza, zakaj pripoznava... ne nasprotuje določilom tretjega odstavka 3. člena ZPP ni potrebna. Potrebna bi bila le v nasprotnem primeru, ko bi moralo sodišče iz tega razloga pripoznavo zavrniti. Dejstvo potrditve poenostavljene prisilne poravnave je nastalo šele po izdaji izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, zato ga v tem postopku ni dovoljeno uveljaviti.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 180/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.07.2020

Institut: samostojni podjetnik posameznik - kreditna pogodba - poenostavljena prisilna poravnava - poroštvo

Jedro: V konkretnem primeru ima tožnica do toženca ne le poslovno terjatev iz kreditne pogodbe s tožencem kot podjetnikom posameznikom, ampak še terjatev do toženca kot fizične osebe na podlagi njegove poroštvu podobne zaveze. Toženec je torej dolžan plačati vtoževano terjatev na podlagi poroštvu... podobnega jamstva (sporne izjave), ki ga je prevzel kot fizična oseba in na katerega ne učinkuje poenostavljena prisilna poravnava izvedena nad njim kot podjetnikom posameznikom.

+

Dokument: VSC sklep II Ip 292/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 20.06.2013

Institut: dovolitev izvršbe - ločitveni upnik - dodatno sredstvo izvršbe - potrjena prisilna poravnava

Jedro: Dokler ni znano, v kakšni višini bo upnik poplačan z uresničitvijo ločitvene pravice, ni možno natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, zaradi česar je upnik preuranjeno vložil predlog za... nadaljevanje izvršbe (z dodatnim izvršilnim sredstvom).

+

Izberi vse|Izvozi izbrane