<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep III Cpg 77/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CPG.77.2000

Evidenčna številka:VSL02650
Datum odločbe:30.08.2000
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prisilna poravnava - glasovalna pravica - verjetnost obstoja terjatve - sklep - dovoljenost pritožbe

Jedro

Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.

 

Izrek

Pritožba se zavrže.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da terjatev upnika V d.o.o., pod zap.št. 43, za znesek 3.044.831,87 ni verjetna in da upnik v tem delu nima glasovalne pravice, za znesek 9.935.459,25 SIT pa, da je verjetna ter da ima upnik v tem delu glasovalno pravico. Dolžnik je proti sklepu vložil pravočasno pritožbo. V njej se ne strinja, da ima upnik, upoštevaje izpodbijani sklep, glasovalno pravico za terjatev v znesku 9.935.459,25 SIT. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da upnik ne bi imel glasovalne pravice, ali pa naj ga razveljvi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba ni dovoljena. Pred glasovanjem upnikov o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 54. čl. ZPPSL) mora poravnalni senat obvestiti upnike, katere izmed prerekanih terjatev (prim. 3. odst. 44. čl. ZPPSL) je spoznal za verjetne v celoti ali deloma (4. odst. 53. čl. ZPPSL). Od odločitve o tem vprašanju je odvisna glasovalna pravica posameznega upnika (3. odst. 54. čl. ZPPSL). Namen postopka prisilne poravnave ni meritorno odločanje o obstoju posameznih prerekanih terjatev (prim. 2. odst. 1. čl. ZPPSL). ZPPSL zato ne predvideva, da bi poravnalni senat moral odločiti o ugovoru proti prijavljenim terjatvam. Mora pa izpeljati glasovanje o predlagani prisilni poravnavi. Zato in zgolj zato da izpelje postopek glasovanja, mu zakon nalaga, da odloči o verjetnosti posameznih prerekanih terjatev in seveda o tej svoji odločitvi obvesti upnike pred glasovanjem. To stori, kot bi sledilo iz umestitve 4. odst. 53. čl. ZPPSL v člen z naslovom "Narok za prisilno poravnavo", na tem naroku. Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je tako sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo. Odločitev sodišča o verjetnosti prerekane terjatve je sklep (prim. 1. in 2. odst. 12. čl. v zvezi z 71. čl. ZPPSL). Proti sklepu sodišča pa je po 1. odst. 13. čl. ZPPSL dopustna pritožba, če ZPPSL ne določa drugače. ZPPSL tako loči med sklepi, proti katerim je pritožba dopustna, in sklepi, proti katerim ni dopustna, medtem ko ne omenja sklepov, proti katerim ni posebne pritožbe. Vendar pa ZPPSL ne ureja izčrpno postopka prisilne poravnave. Za situacije, za katere ne daje rešitev, napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (15. čl. ZPPSL v zvezi z 71. čl. ZPPSL). Slednji pa (med drugim) glede sklepov sodišča, ki se tičejo vodstva obravnave, določa, da proti njim ni posebne pritožbe (4. odst. 298. čl. ZPP). Sporne tovrstne odločitve sodišča prizadeti lahko izpodbija s pritožbo proti odločbi o glavni stvari. Odločitev o dopustnosti obravnavane pritožbe je tako odvisna od odgovora na vprašanje, ali v konkretnem primeru pride v poštev smiselna uporaba pravkar omenjenega določila ZPP. Odgovor na to vprašanje pa je po prepričanju pritožbenega sodišča pritrdilen, kot to sledi že iz doslej razloženega. V prid smiselni uporabi tega določila govori uvodoma obrazložen pomen odločitve sodišča o verjetnosti prerekane terjatve v postopku odločanja o predlagani prisilni poravnavi in s tem povezana opredelitev pravne narave izpodbijanega sklepa. Odločanje o verjetnosti prerekane terjatve je zgolj incidenčno vprašanje in (le) sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi, ne pa predmet postopka prisilne poravnave. Logična posledica takšnega pomena te odločitve sodišča je, da prizadeti, potem ko bo znan izzid glasovanja o predlagani prisilni poravnavi, morda niti ne bo imel več (pravnega) interesa za vložitev pritožbe proti sklepu sodišča (prim 57. in 58. čl. ZPPSL), saj je izzid takšen, kot je sam želel. Poleg tega ni nepomembno, da bi pravica do posebne pritožbe proti sklepu, s katerim je odločeno o verjetnosti prerekane terjatve, imela smisel le, če bi bil pritožbeni postopek (vselej) glede vseh tovrstnih sklepov sodišča lahko izčrpan pred glasovanjem o predlagani prisilni poravnavi. Takšno situacijo pa izključuje ne le obveščanje o glasovalnih pravicah upnikov prerekanih terjatev na naroku za prisilno poravnavo, temveč tudi možnost vložiti ugovor do začetka naroka za prisilno poravnavo glede terjatev iz 5. odst. 43. čl. ZPPSL (2. odst. 44. čl. ZPPSL). Končno velja poudariti, da na pravno naravo izpodbijanega sklepa ne more vplivati niti okoliščina, da ga je sodišče izdalo pred narokom za prisilno poravnavo, niti pravni pouk, ki ga je dalo sodišče prve stopnje. Vsebinsko enako je stališče s posvetovanja sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji, ki ga je dne 28.11. 1996 in 29.1.1997 pripravilo Vrhovno sodišče RS v Ljubljani (stališče je objavljeno v reviji Podjetje in delo št. 3-4/97, str. 408, in na str. 450 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem dr. Nine Plavšak, Ljubljana 1997). Iz doslej razloženega sledi, da pritožba ni dovoljena (3. odst. 298. čl., 3. odst. 343. čl. in 366. čl. ZPP v zvezi s 15 in 71. čl. ZPPSL). Nedovoljeno pritožbo pa mora sodišče zavreči (343. in 351. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. in 71. čl. ZPPSL). Na dovoljenost pritožbe ne more vplivati nepravilen pravni pouk, ki ga je dalo sodišče prve stopnje.

 


Zveza:

ZPPSL člen 12, 12/1, 12/2, 15, 44, 44/3, 53, 53/4, 54, 54/3, 71, 12, 12/1, 12/2, 15, 44, 44/3, 53, 53/4, 54, 54/3, 71. ZPP člen 298, 298/4, 298, 298/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDE3NQ==