<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

sodba I U 967/2011
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.967.2011

Evidenčna številka:UL0006173
Datum odločbe:31.01.2012
Področje:DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:davčna izvršba - prisilna poravnava - seznam izvršilnih naslovov - izpodbijanje izvršilnega naslova

Jedro

Iz seznama izvršilnih naslovov, ki je po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 veljaven izvršilni naslov, izhaja, da se datumi zapadlosti in izvršljivosti nanašajo na datum po začetku postopka prisilne izterjave. Samega izvršilnega naslova pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za finance odločilo, da se postopek v zvezi s pritožbo zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, št. DT 47111-2094/2007-137 (0702-03) z dne 31. 3. 2009, ustavi. V obrazložitvi pojasnjuje, da je z zgoraj omenjenim sklepom Davčni urad Kranj odločil, da se zoper pritožnico opravi davčna izvršba dolga, ki je po stanju na dan 20. 1. 2009 znašal skupno 86.167,40 EUR. Zoper izdani sklep je pritožnica pravočasno podala pritožbo, ki pa jo je delno umaknila, in sicer v delu, ki se nanaša na izterjavo davčnih obveznosti zapadlih po 4. 7. 2008, kot dnevu začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St .... Pri tem je še navedla, da v preostalem delu, torej glede davčne izvršbe, ki se nanaša na terjatve, zapadle do dneva začetka postopka prisilne poravnave, v celoti vztraja pri vloženi pritožbi in predlaga, da se ji čimprej ugodi.

Pritožbeni organ v nadaljevanju ugotavlja, da se po izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi od pritožnice terjajo zgolj tiste obveznosti, ki so nastale po začetku prisilne poravnave, to je po 7. 4. 2008. Zato je pritožbeni organ postopal po tretjem odstavku 256. člena ZUP in postopek ustavil v celoti. Upošteval je namreč vsebino umika pritožbe in slednje še podrobneje obrazložil. Ugotavlja, da je prvostopni organ terjal pritožnico za obveznosti, ki so nastale podjetniku A.A. s.p. S prenosom slednjega na pritožnico po določbi 672. člena ZGD, pa ta tudi odgovarja za dolgove navedenega. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom opr. št. St ... z dne 22. 8. 2008 in popravnim sklepom z dne 7. 11. 2008 potrdilo prisilno poravnavo nad dolžnikom A.A. s.p. in je bila šele po navedenem datumu ustanovljena družba B. d.o.o. zaradi izvedbe prenosa podjetnika v novo nastalo družbo. V zadevi pa se je zoper pritožnico uvedel postopek izvršbe po tem, ko je bila že potrjena prisilna poravnava in za obveznosti, ki so nastale po začetku prisilne poravnave.

V odločbi citira še Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 do 62/10, v nadaljevanju ZPSV) ter Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2). Tožniku tudi pojasnjuje, da so obveznosti za mesec april 2008 (torej mesec v katerem je bil začet postopek prisilne poravnave), zapadle v plačilo v mesecu maju oziroma ko so bili posamezni dohodki izplačani in kot taki niso mogli biti prijavljeni v postopku prisilne poravnave.

Tožeča stranka meni, da je izpodbijani sklep pritožbenega upravnega organa napačen iz razloga, ker je davčni organ napačno presodil, da so bile predmet izpodbijanega sklepa prvostopnega upravnega organa samo terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave. Takšne ugotovitve so napačne že iz razloga, ker je davčni zavezanec v spornem mesecu obračunal zgolj za približno 25.000,00 EUR prispevkov, pri čemer višina neplačanih prispevkov za mesec april po evidenci davčnega organa nikakor ni mogla znašati 84.899,74 EUR. Meni, da je davčni organ napačno knjižil obračunane in plačane prispevke oziroma davčne odtegljaje v spornem obdobju. Prvostopni davčni organ je v okviru reševanja tožnikove pritožbe zoper prvostopno odločbo z dopisom z dne 2. 6. 2009 zaprosil za pojasnila glede učinkov prisilne poravnave na prednostne terjatve tudi Okrožno sodišče v Kranju. Prav tako je s strani državnega pravobranilstva pridobil mnenje o dopustnosti izvršbe privilegiranih terjatev za zadnje tri mesece, glede na pravnomočen sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave nad pravnim prednikom dolžnika. Že navedena dejstva sama po sebi izkazujejo, da so bile predmet izterjave po izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi tudi terjatve, ki so nastale vsaj zadnje tri mesece pred začetkom postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Pravilno knjigovodsko stanje terjatve in obveznosti bi se moralo ugotoviti in uskladiti. Do slednjega pa ni prišlo, zaradi česar obstaja upravičen dvom v pravilnost knjigovodskih podatkov davčnega organa. Ravno v posledici slednjega je tožeča stranka tudi delno umaknila vloženo pritožbo. S tem ko je pritožbeni organ postopek v zvezi s pritožbo v celoti ustavil, je prišlo do bistvene kršitve določb upravnega postopka. Davčni organ je s plačili neutemeljeno poračunaval tudi terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave. Izpodbijan sklep je v tem delu neobrazložen in ga ni mogoče ustrezno preizkusiti.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga naj opravi glavno obravnavo, nato pa na podlagi navedenega tožbi ugodi in s sodbo odpravi oba izpodbijana sklepa ter zadevo vrne upravnemu organu v novo odločanje oziroma, da navedena upravna akta odpravi in s sodbo odloči o stvari. Tožniku naj tudi povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo glede navedb tožeče stranke, da v mesecu maju višina zapadlih neplačanih prispevkov za mesec april 2008 ni mogla znašati 84.899,74 EUR, pojasnjuje, da je iz sklepu priloženega seznama izvršilnih naslovov (ki je sestavni del sklepa o izvršbi z dne 31. 3. 2009) kaj takega tudi ne izhaja. Predstavlja skupni znesek glavnic, ki so zapadle v plačilo v mesecih od maja do decembra 2008. Nesporno se obveznosti nanašajo na obdobje po začetku postopka prisilne poravnave in nesporno je bila umaknjena pritožba v delu, ki se nanaša na izterjavo davčnih obveznosti, zapadlih po 7. 4. 2008. Ker se je terjalo samo takšne obveznosti, je bilo potrebno izdati sklep o umiku pritožbe v celoti. S sklepom o izvršbi se tudi nikjer ni terjalo obveznosti za zadnje tri mesece pred začetkom postopka prisilne poravnave. Takšnih obveznosti v seznamu, ki je sestavni del sklepa, ni. Tožeča stranka z ničemer ne pojasni, katere naj bi bile obveznosti, ki so navedene v seznamu izvršilnih naslovov, tako da daje zgolj pavšalne navedbe. Na zadevo tudi ni moglo in ne more vplivati, kar je bilo dogovorjeno 14. 5. 2009 pri davčnem organu na zapisnik, saj je umik pritožbe bil podan po tem datumu in je v njem tudi jasno navedeno, v katerem delu se pritožba umika. Tožeče stranke se ni terjalo za nič drugega kot za obveznosti, ki so zapadle po začetku prisilne poravnave. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z 59. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) izven glavne obravnave. Za odločitev pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, namreč med strankama niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz sklepa o davčni izvršbi Davčnega urada Kranj št. DT 47111-2094/2004-137 (0702-03) z dne 31. 3. 2009, se izvršba opravi na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 47111-2094/2004-133 (07102-02) z dne 20. 1. 2009, ki je sestavni del omenjenega sklepa. Iz njega pa, kar ne more biti sporno, izhaja, da gre za izvršilne naslove z datumi izvršljivosti od 16. 5. 2008 do 23. 12. 2008 in z roki plačila od 15. 5. 2008 do 22. 12. 2008. Seznam izvršilnih naslovov je narejen po stanju na dan 20. 1. 2009, s knjiženimi plačili do omenjenega datuma ter obračunanimi zamudnimi obrestmi do tedaj. Iz omenjenega naslova torej nesporno izhaja, da se datumi zapadlosti in izvršljivosti nanašajo na datum po začetku postopka prisilne izterjave, torej po 7. 4. 2008 in ne prej. Seznam izvršilnih naslovov je po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 veljaven izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o izvršbi pa samega izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, kar določa peti odstavek 157. člena ZDavP-2. Drži tudi, da tožnik samo na splošno govori o neusklajenosti knjigovodskega stanja med tožnikom in davčnim organom, ne da bi za to navedel konkretne podatke. Načela davčnega postopka, izražena tudi v prvem odstavku 10. člena ZDavP-2, narekujejo, da pri vodenju davčnega postopka zavezanec sodeluje z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in korist zavezanca. Tožnik je torej ves čas postopka imel možnost, da zatrjevano neskladje uskladi z davčnim organom, kolikor bi bili za to podani pogoji, pa slednjega ni storil. Prav tako je vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev v 93. členu ZDavP-2 točno določen, in sicer se najprej poravnajo stroški postopka pobiranja davka, nato obresti, davek ter nazadnje denarne kazni in globe ter stroški tega postopka.

Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča tožena stranka storila prav, ko je tožnikov umik pritožbe obravnavala po vsebini, upoštevaje dejstvo, da je tožnik umaknil pritožbo v delu, ki se nanaša na obveznosti, nastale po dnevu začetka postopka prisilne poravnave, to je po 7. 4. 2008.

Ob povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.


Zveza:

ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 157, 157/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3MDUw