<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 4004/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.4004.2015

Evidenčna številka:VSL0077474
Datum odločbe:16.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Magda Gombač Gluhak (preds.), Irena Balažic (poroč.), Urška Jordan
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prisilna poravnava - ločitvena pravica - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - obresti

Jedro

Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu, v katerem je ugovor delno zavrnjen, potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 19. 8. 2013 delno razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo v točki I.a. za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.500.000,00 EUR od 26. 5. 2012 do 15. 4. 2013 in za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.500.000,00 EUR od 16. 4. 2013 do plačila, kolikor te presegajo zamudne obresti skladno z vsakokratnim sklepom o obrestnih merah NLB d.d., v točki I.b. za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.300.000,00 EUR od 26. 5. 2012 do 15. 4. 2013, v točki I.c. za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.300.000,00 EUR od 26. 5. 2012 do 15. 4. 2013 in v točki I.d. za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.666.000,00 EUR od 26. 5. 2012 do 15. 4. 2013. V preostalem je ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep se je v delu, ki se nanaša na zavrnitev ugovora, dolžnik pravočasno pritožil. Pritožuje se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V bistvenem zatrjuje, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih in pogodbenih obresti po 10. 5. 2012, ko se je nad njim začel postopek prisilne poravnave, saj terjatev upnice presega vrednost nepremičnin, na katerih ima ločitveno pravico. Sklicuje se na cenitev nepremičnin na dan 31. 12. 2011 pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin J. Z., ki ga je priložil že ugovoru. Meni, da je po 1. točki prvega odstavka 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) lahko zavarovana samo tista terjatev, katere ločitveno premoženje zadošča za poplačilo celotne terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave, tretji odstavek navedene zakonske določbe pa je namenjen ločitvenim upnikom, katerih višina terjatev na dan uvedbe postopka prisilne poravnave presega vrednost ločitvenega premoženja za zavarovanje te terjatve. Jasno je, da upničina terjatev, nastala do dne uvedbe postopka prisilne poravnave, iz nepremičnin, na katerih ima ločitveno pravico, ne bo v celoti poplačana in da ji preostali del terjatve zapade pod pogoji iz prisilne poravnave, zato je zahteva upnice po obrestih po dne 10. 5. 2012 neutemeljena. Sklicuje se tudi na določbe 142. člena, 221.n člena in 221.p člena ZFPPIPP-F, ki naj jih sodišče upošteva pri svoji odločitvi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

6. Pritožbeno ni sporno, da so bili vsi izvršljivi notarski zapisi (SV 294/09, SV 295/09, SV 571/09 in SV 984/09) sklenjeni pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (dne 10. 5. 2012) in da je upnica zastavno pravico – hipoteko na zastavljenih nepremičninah, s katero so zavarovane tako terjatve iz naslova glavnice, kot tudi stranske terjatve (obresti in morebitni stroški, ki bi jih upnica imela z uveljavljanjem vračila terjatve), pridobila pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Zato je dolžnikovo vztrajanje, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe tudi za izterjavo zakonskih in pogodbenih obresti po dne 10. 5. 2012, ko se je nad njim začel postopek prisilne poravnave, neutemeljeno. V skladu z določbo drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP namreč za zavarovane terjatve, torej tiste, ki so zavarovane z ločitveno pravico (tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP), začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje, niti v skladu s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava.

7. Dolžnik v pritožbi uveljavlja, da sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP ne bi smelo dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih in pogodbenih obresti po 10. 5. 2012 (po dnevu začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom) zato, ker je upničina terjatev do uvedbe postopka prisilne poravnave presegla vrednost nepremičnin, na katerih ima upnica ločitveno pravico, po 1. točki prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP pa je lahko zavarovana samo tista terjatev, ki zadošča za poplačilo celotne terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave. Takšno stališče je materialnopravno napačno, upoštevajoč že jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP. To pomeni, da bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja (navedeno izhaja iz besednih zvez uresničitev ločitvene pravice in neplačani del terjatve). Ker v tej fazi postopka še ni znano, kolikšen del upničine terjatve bo poplačan iz nepremičnin, na katerih ima upnica zastavno pravico, je sodišče to dejstvo upoštevalo že pri izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je izvršbo na nepremičninah dovolilo z omejitvijo „največ do višine uresničitve ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice“. V kolikor upničina terjatev iz nepremičnin, na katerih ima ločitveno pravico, ne bo v celoti poplačana, se bo preostali del terjatve poplačal pod pogoji prisilne poravnave, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu, v katerem je ugovor delno zavrnjen, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sklicevanje dolžnika na določbe 142. člena, 221.n člena in 221.p člena ZFPPIPP-F je za predmetni postopek pravno nepomembno, saj se nanašajo na sam postopek prisilne poravnave. Zato se višje sodišče do pritožbenih navedb dolžnika v tem delu posebej ni opredeljevalo, saj to za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

ZFPPIPP člen 20, 20/3, 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.01.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg5NzM3