<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC Sklep II Cpg 13/2021
ECLI:SI:VSCE:2021:II.CPG.13.2021

Evidenčna številka:VSC00045106
Datum odločbe:24.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Pešec (preds.), mag. Aleksander Urankar (poroč.), Irena Leskovšek Jurjec
Področje:KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava

Jedro

Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za imenovanje direktorja B. V. in za odpoklic ter izbris direktorja M. K. v nasprotnem udeležencu. Ugotovilo je, da je nadzorni svet že imenoval novega direktorja družbe na seji 30. 10. 2020 in odpoklical dosedanjega direktorja. Prav tako je notarka 2. 11. 2020 vložila predlog za vpis novega direktorja in izbris prejšnjega direktorja iz sodnega registra. Sodišče je vlogo obravnavalo in pozvalo predlagatelja na dopolnitev s soglasjem stečajnega sodišča, ker je družba v postopku prisilne poravnave. Sodišče ni pristojno, da sodno imenuje novega direktorja in odpokliče prejšnjega, saj je to pristojnost nadzornega sveta, ki je nalogo izvršil. Težave glede pridobitve soglasja stečajnega sodišča ni predmet tega postopka in ne razlog, da bi sodišče dodatno imenovalo nov poslovodni organ in prejšnjega odpoklicalo. Pristojno bi bilo za imenovanje poslovodnega organa, če ga ne bi mogel imenovati nadzorni svet, ki je pristojen za to.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da je bil prejšnji direktor odpoklican s funkcije na seji nadzornega sveta 30. 10. 2020, istega dne je bil imenovan novi direktor družbe, pri tem pa je ob dejstvu, da je podan predlog upniške prisilne poravnave zoper družbo skladno s 151.a členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), tako za sklep nadzornega sveta o odpoklicu kot o imenovanju direktorja potrebno soglasje sodišča. Sodišče v predhodnem postopku upniške prisilne poravnave še vedno ni izdalo sklepa o soglasju k odpoklicu oziroma imenovanju direktorja, pri čemer iz dopisa z dne 1. 12. 2020 izhaja, da o tem ne namerava odločati še nekaj časa. Očitno želi čakati na pravnomočnost sklepa v zadevi Ng 9/2020, kar bo še nekaj časa, ker rok za pritožbo še vedno ni iztekel in je vprašljivo kdaj bo postal pravnomočen. Glede na navedeno družba nima direktorja. Prejšnjemu direktorju je bila vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in prepoved opravljanja dela ter posledično ne more delati, novi direktor pa ne more, ker ni vpisan v sodni register, ker še ni pridobil soglasja stečajnega sodišča k imenovanju. Nujnost imenovanja operativnega direktorja je podana, saj družba brez direktorja ne more poslovati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh navedb predlagatelja, posebej glede nujnosti imenovanja in izbrisa direktorja. Na te trditve predlagatelja je odgovorilo s stališčem, da težave glede pridobitve soglasja stečajnega sodišča niso predmet tega postopka in ne razlog za dodatno imenovanje novega poslovodnega organa ter odpoklic prejšnjega (14. in 15. točka obrazložitve sklepa).

5. Sodišče prve stopnje je povzelo trditve predlagatelja, da je upnik 23. 9. 2020 podal predlog za uvedbo prisilne poravnave in da okrožno sodišče vodi predhodni postopek pod St 2024/2020 (3. točka obrazložitve sklepa). Temu pritrjuje predlagatelj v pritožbi.

6. V tem nepravdnem postopku zaradi imenovanja direktorja in odpoklica prejšnjega direktorja ni pomembno kako se je nad nasprotnim udeležencem začel postopek prisilne poravnave, ali je njegov poslovodja ravnal v nasprotju z interesi družbe in kakšne posledice ima to za predlagatelja kot novega delničarja nasprotnega udeleženca. Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Ta sta v skladu s prvo točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo: 1. sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča, [...]. Gre za soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. Obstoja soglasja sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, predlagatelj ne zatrjuje.

7. V skladu z 256. členom ZGD-1 sodišče v primeru, če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga imenuje v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb.

8. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. Tudi, kot v tem primeru, ko je sodišče v dopisu z dne 1. 12. 2020 sporočilo, da ne namerava odločati o soglasju, da želi čakati na pravnomočnost sklepa Ng 9/2020, s katerim je sodišče imenovalo člana nadzornega sveta. Njegovo stališče in daljši čas za odločanje ne more predstavljati nujnega razloga po 256. členu ZGD-1. Predlagatelj mora v postopku prisilne poravnave uporabiti pravna sredstva za dosego soglasja sodišča.

9. Nasprotni udeleženec ima po podatkih sodnega registra direktorja. Res je, da se predlagatelj kot novi delničar z njim ne strinja, da ga želi zamenjati in da ga je nadzorni svet omejil v funkciji. Vendar direktorja ima, novega pa predlagatelj ne more imenovati in prejšnjega razrešiti brez soglasja sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. Poleg tega lahko sodišče odpokliče člana uprave oziroma direktorja le, če ga je tudi samo imenovalo1. Drugi odstavek 276. člena ZGD-1 in 288. člena ZGD-1 se nanašata na sodni odpoklic člana nadzornega sveta oziroma upravnega odbora, ne uprave.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 J. Vončina, sodni postopki v zvezi z imenovanjem in odpoklicem članov uprave nadzornega sveta delniške družbe (Podjetje in delo 2007, št. 8, stran 1749 in naslednje).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 151.a, 151.a/1, 151.a/1-1
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 256, 276, 276/2, 288

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.08.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ5Njkx