Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1039cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM sklep Cpg 518/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek21.11.1994prisilna poravnava - odmera sodnih taks - taksna oprostitevPo tarif. št. 20 Zakona o sodnih taksah se v postopku prisilne poravnave plača 1%-na poprečna taksa od seštevkov zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava. Zakon o sodnih taksah pozna v 13. členu taksno oprostitev zaradi slabih premoženjskih prilik le za fizične osebe, siceršnjo oprostitev za državne organe in druge v zakonu naštete pravne subjekte pa v 11. členu - med te pa ne spada dolžnik. 
VSK sklep II Ip 69/2015Višje sodišče v KopruIzvršilni oddelek26.03.2015poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamuKer upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
VDS sklep in sodba Pdp 710/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.11.2004odpoved - izrek sodbe - odpravnina - prisilna poravnava1. V prvi točki izreka je sodišče prve stopnje "ugotovilo, da je tožena stranka dolžna spremeniti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18.4.2003 tako, da ima tožnik pravico do 150 dnevnega odpovednega roka in pravico do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi". Tak izrek je že oblikovno napačen, saj toženi stranki nalaga spremembo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (dajatvena oblika), čeprav v uvodu izreka uporablja ugotovitveno obliko sodbe, kar ni združljivo. Obenem je povsem nesmiselen izrek, s katerim se toženi stranki naloži, da sama spremeni svojo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj za kaj takega ni materialno pravne podlage, s tem pa tudi ni dosežen namen sodnega varstva. 2. Sporazum o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine iz 5. odst. 109. čl. ZDR, ki je dopusten, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu, mora biti sklenjen v...
VSC sklep II Ip 545/2007Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek30.05.2007predlog za izvršbo - zavrnitev - prisilna poravnava - prijava terjatev - dovolitev izvršbeV postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave. 
UPRS Sodba II U 147/2018-25Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2020izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev izvršilnega postopka - obseg odgovornostiSodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da se v obravnavani zadevi z začetkom postopka prisilne poravnave postopek izvršbe ne prekine (kot to sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke.
VDSS sodba in sklep Pdp 934/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2007regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnavaTožnik je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imel pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njegove terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bil upravičen do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi mu delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
VDS sklep Pdp 327/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003stroški postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - prisilna poravnavaTožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila. 
VDSS sodba in sklep Pdp 164/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2008regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnavaTožnica je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imela pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njene terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bila upravičena do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi ji delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
VSK sklep I Cpg 244/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek27.10.2005prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbeKo tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik navedene izjave ne more preklicati. 
VSL sklep III Cpg 69/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.09.2006prisilna poravnava - dopustni posli - dovoljenje poravnalnega senataSistemska in teleološka razlaga določb ZPPSL namreč napotuje na zaključek, da je v zvezi z dovoljenimi tekočimi posli v smislu 1. odstavka 31. člena ZPPSL šteti vse tiste posle, ki so usmerjeni v sanacijo ekonomskofinančnega stanja družbe, zoper katero se vodi postopek prisilne poravnave. Mednje pa sodi nesporno tudi pridobivanje novih finančnih sredstev za obuditev in ponoven začetek poslovanja. Smisel sklenitve prisilne poravnave je namreč prav v tem, da se z zmanjšanjem in - ali - prolongacijo obveznosti dolžnika slednjemu po sklenitvi prisilne poravnave omogoči v nadaljevanju nemoteno poslovanje in vzpostavitev njegove likvidnosti. V nasprotju z navedenim ciljem, ki ga zasleduje postopek prisilne poravnave, pa bi bilo onemogočanje ali celo prepoved dolžniku, da v času teka postopka prisilne poravnave ne posluje in da ne sklepa novih poslov. Da pa so posli kreditiranja dopustni posli v okviru poslov za nadaljevanje proizvodnje oziroma poslovanja dolžnika, pa nenazadnje...
VSK sklep Cpg 86/2008Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek04.04.2008prisilna poravnava - narok za obravnavo - stečajni razlogPo določilih 1. odst. 97. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) razpiše predsednik stečajnega senata narok za obravnavo ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka po tem, ko zbere podatke iz 3. odst. 92. čl. ZPPSL. 
VSL sklep Cpg 996/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.06.1994prisilna poravnava - nepravočasna prijava terjatve - zavrženje prijavePrijavo terjatve, vloženo po preteku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v uradnem listu, poravnalni senat zavrže. 
VSK sodba Cpg 439/2015Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek31.03.2016prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov - prisilna poravnavaObveznosti, ki nastanejo med postopkom prisilne poravnave, pa mora dolžnik izpolniti v celoti (prvi odstavek 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).
VDSS Sodba in sklep Pdp 730/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017regres za letni dopust - prisilna poravnava - regresV skladu s 212. členom ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Tožnikova terjatev iz naslova regresa za letni dopust je zapadla po začetku postopka prisilne poravnave dne 16. 4. 2012. Glede na to, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od leta 2007 dalje, je v letu 2012 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.
VSC Sklep II Cpg 13/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.03.2021imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnavaUvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
VSL sklep Cst 292/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.07.2019poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba praviceVložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.
VSL sklep III Cp 1231/2002Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.08.2002izvršba - neprijavljena terjatev - prisilna poravnavaČe terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena in zato tudi ne uvrščena v določen razred glede na način poplačila, je naknadna razvrstitev terjatve pravno vprašanje, ki ga mora v primeru spora rešiti sodišče in odločitev ni prepuščena dolžniku. Prvotni izvršilni naslov se lahko izvrši le pod pogoji sklenjene prisilne poravnave. 
VSL sklep I Cpg 503/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.05.2013povrnitev stroškov postopka zavarovanja – prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnaveNe gre za situacijo, ko bi bil dolžnik, zoper katerega je bil izveden postopek prisilne poravnave in slednja potrjena, istočasno tudi dolžnik v tem postopku zavarovanja, pač pa so vloge zamenjane. Nad upnikom v tem postopku je bila potrjena prisilna poravnava, glede na izid tega postopka zavarovanja pa je postal dolžnik za povračilo stroškov postopka zavarovanja. Terjatev dolžnika zoper upnika na povračilo stroškov postopka je torej nastala z izpodbijanim sklepom, to pa je že po izdaji sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 5/2012 z dne 31.7.2012, ki je postal pravnomočen dne 16.8.20012. Tako tudi ne gre za situacijo iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP, ko bi bil izpodbijani sklep izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in bi tudi zanj veljali učinki potrjene prisilne poravnave.
VSL sodba I Cpg 1733/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.12.2016pripoznava – nasprotovanje prisilnim predpisom – zmota – poenostavljena prisilna poravnavaSodišče v primeru podaje izjave o pripoznavi izda ugodilno sodbo, ne da bi presojalo dejansko stanje ali uporabo materialnega prava. Gre namreč za brezpogojno priznanje tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi. Razlaga oziroma analiza, zakaj pripoznava ne nasprotuje določilom tretjega odstavka 3. člena ZPP ni potrebna. Potrebna bi bila le v nasprotnem primeru, ko bi moralo sodišče iz tega razloga pripoznavo zavrniti. Dejstvo potrditve poenostavljene prisilne poravnave je nastalo šele po izdaji izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, zato ga v tem postopku ni dovoljeno uveljaviti.
VSC Sodba Cp 180/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek02.07.2020samostojni podjetnik posameznik - kreditna pogodba - poenostavljena prisilna poravnava - poroštvoV konkretnem primeru ima tožnica do toženca ne le poslovno terjatev iz kreditne pogodbe s tožencem kot podjetnikom posameznikom, ampak še terjatev do toženca kot fizične osebe na podlagi njegove poroštvu podobne zaveze. Toženec je torej dolžan plačati vtoževano terjatev na podlagi poroštvu podobnega jamstva (sporne izjave), ki ga je prevzel kot fizična oseba in na katerega ne učinkuje poenostavljena prisilna poravnava izvedena nad njim kot podjetnikom posameznikom.

Izberi vse|Izvozi izbrane