Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep III Cpg 9/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CPG.9.2005
Evidenčna številka: | VSL05255 |
---|---|
Datum odločbe: | 03.02.2005 |
Področje: | STEČAJNO PRAVO |
Institut: | prisilna poravnava - prijava terjatve - pravice delničarja |
Jedro
Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali
stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik,
sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja,
katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe
stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo
postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v
času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi
negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2.
odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do
dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega
premoženja v smislu 3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo prijavo terjatve
pritožnika v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom.
Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo prijavitelj terjatve iz
vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.
ZPPSL in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep
razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.
Pritožnik je z isto pritožbo izpodbijal tudi sklep istega sodišča,
opr. št. St 16/2004 o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom.
Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi v delu, ki se nanaša na
izpodbijanje sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odločalo s
posebnim sklepom, je s tem sklepom odločalo o pritožbi zgolj v tistem
delu, s katerim je izpodbijan sklep o zavrženju prijavljene terjatve
pritožnika.
Pritožba ni utemeljena.
Iz prijave pritožnika z dne 26.8.2004 je razvidno, da pritožnik kot
prijavitelj zatrjuje, da ima terjatev iz naslova lastništva delnic
proti dolžniku v skupni nominalni vrednosti 1,440.000,00 SIT.
V skladu s 1. odst. 43. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki prijaviti terjatve v roku 30 dni
od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v Uradnem
listu Republike Slovenije. Upniki prijavijo terjatve, nastale do
začetka postopka prisilne poravnave. Kot terjatve, ki jih lahko
prijavijo upniki, je potrebno šteti zgolj tista obligacijska
upravičenja, na podlagi katerih upniki lahko zahtevajo izpolnitev
dolžnikove obveznosti. Za prijavo terjave v postopku prisilne
poravnave ima upnik izkazan interes v tem, da upnik s prijavo terjave
pridobi procesno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj upnika v
postopku prisilne poravnave, med drugim tudi za uveljavljanje
glasovalne pravice o postopku prisilne poravnave. Upnik pa ima pravni
interes za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave tudi v tem,
da bo, v kolikor bo prisilna poravnava potrjena, ob predpostavki, da
prijavljena terjatev ne bo prerekana, le-ta pravnomočno ugotovljena v
okviru sklepa o potrditvi prisilne poravnave (59. čl. ZPPSL).
Pritožnik zatrjuje svojo terjatev zgolj na osnovi lastništva delnic
dolžnika. Delnica je vrednostni papir, iz katerega za imetnika
izhajajo naslednje korporacijske pravice in upravičenja:
- pravica do udeležbe pri upravljanju družbe,
- pravica do dela dobička,
- pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji
ali stečaju družbe (2. odst. 177. čl. Zakona o gospodarskih družbah -
v nadaljevanju ZGD).
Lastništvo delnic torej samo po sebi ne predstavlja podlage za
denarno terjatev delničarja do družbe v višini nominalne vrednosti
izdanih delnic. Načelo ohranitve osnovnega kapitala deliške družbe,
ki je izraženo v prepovedi vračila vložkov (1. odst. 225. čl. ZGD),
predstavlja celo eno od osnovnih načel delniškega prava. Pravica do
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik, sicer
predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa
lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega
postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka
prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v času
dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi negativna
procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odst. 5.
čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do dolžnika iz
naslova uresničevanja upravičenja do preostalega premoženja v smislu
3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD. V zvezi s sklicevanjem pritožnika
na svoje upravičenje do uveljavljanja glasovalne pravice, ki mu
izhaja iz 3. odst. 56. čl. ZPPSL, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje,
da navedena določba delničarjem daje zgolj posebno podlago za
uresničevanje glasovalne pravice o prisilni poravnavi. Za
uveljavljanje tovrstnega upravičenja pa delničar ni dolžan svojega
imetništva delnic, ki mu dajejo to pravico, v roku za prijavljanje
terjatve v smislu 1. odst. 43. čl. ZPPSL, kakorkoli izkazovati in
utemeljevati v smislu prijave terjatev. V kolikor obstajajo pogoji za
uveljavljanje glasovalne pravice v smislu 3. odst. 56. čl. ZPPSL, bo
dolžnik to pravico delničarju moral priznati že zgolj s tem, da bo
delničar na ustrezen način izkazal svoje upravičenje, ki izhaja iz
delnice. Pri imenskih delnicah bo to vpis v delniško knjigo (2. odst.
232. čl. ZGD), pri prenosniških delnicah pa imetništvo same delnice.
Ker v postopku prisilne poravnave denarna terjatev delničarja do
družbe iz naslova imetništva delnic ne obstoji, je tako
materialnopravno pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ko je
tovrstno prijavo terjatve zavrglo.
Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega
sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere
mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15.
čl. ZPPSL) je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka
(2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov
pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl.
ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Do povrnitve stroškov pa ni upravičen
niti dolžnik v zvezi s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo, saj
v smislu 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL takšne vloge ni mogoče
šteti za nujno potrebne stroške stranke v postopku.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009