Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1039cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 422/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.10.2009plačilo plač - prisilna poravnava - privilegirana terjatevPlače delavcev, razen za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (prisilne poravnave), niso privilegirane terjatve iz 160. člena ZPPSL. Sodišče je zato terjatve, ki so dospele do zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožniku pravilno priznalo pod pogoji prisilne poravnave, kasneje zapadle pa v celoti.
VSL sklep Cpg 418/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.05.1995prisilna poravnava - taksni zavezanec - sodne takse - povprečna sodna taksaTaksni zavezanec je dolžnik prisilne poravnave, v čigar korist je bilo dogovorjeno znižanje obveznosti do upnikov in odložitev njihove izpolnitve. Povprečna taksa se plača od seštevka zneskov znižanih (in ne ugotovljenih) terjatev, saj je z njimi bila dosežena prisilna poravnava. Ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je ta, da vse dolžnikove obveznosti postanejo denarne obveznosti. Vendar pa lahko posamezni upnik prostovoljno (z obligacijskopravno pogodbo) pristane na drugačno izplačilo, torej na nedenarno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Povprečna taksa se plača tudi od seštevka zneskov (v bodoče delnice) konvertiranih terjatev, saj je tudi s seštevkom teh terjatev dosežena prisilna poravnava, le da se dolžnikove obveznosti izpolnijo nedenarno.
VSL Sklep I Ip 3760/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek10.01.2018prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbePravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
VSL sklep Cst 30/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.01.2016ponovna prisilna poravnava – upniški odbor ločitvenih upnikov – prestrukturiranje zavarovanih terjatevNe drži trditev pritožnice, da ponovna prisilna poravnava, ki bi učinkovala za zavarovane terjatve, ni dovoljena. 50. člen prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F namreč v petem odstavku določa, da ne glede na drugi odstavek 221.z člena ZFPPIPP (ki določa, da ponovna prisilna poravnava lahko učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava), lahko predlog za ponovno prisilno poravnavo vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
VSL Sklep Cst 477/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.08.2017vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnavaSodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.
VDS sodba Pdp 1615/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.07.2003regres - odpravnina - premalo izplačane plače - prisilna poravnava - stečajTerjatve delavca, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka (odpravnine), spadajo med stroške stečajnega postopka, in ne delijo usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to pomeni prednostno. Potrebno je ločiti terjatve, ki so stroški stečajnega postopka (to so odpravnine po noveli ZJSRS), od terjatev, ki se poplačajo "kot stroški" (to so priviligirane terjatve iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL - terjatve delavcev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka). Stroški se izločijo iz stečajne mase in šele iz preostalih sredstev, iz t.i. razdelitvene mase, se poplačajo upniki.Odpravnina, ki pripada delavcu v posledici prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca (prisilna poravnava ali stečaj) je posledica potrjene prisilne poravnave oz. začetka stečaja. Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na tovrstno terjatev in jo je delodajalec dolžan izplačati v polnem znesku, ne pa...
VSL sodba II Cpg 224/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.05.2010prijava terjatve – prisilna poravnava – pretrganje zastaranjaPo določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
VDS sodba Pdp 215/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prisilna poravnava - odpoved delovnega razmerja - invalidV primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave po 106. členu ZDR gre za odpoved iz poslovnih razlogov. Tudi za odpoved po tej določbi ZDR velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodb o zaposlitvi, oz. je odpoved vezana na posebne pogoje in soglasja (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi). Do uveljavitve zakona, ki bo urejal usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ni pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v postopku prisilne poravnave. 
VSK sklep I Cpg 208/2003Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek12.02.2004prisilna poravnava - stečajni postopek - prerekanje terjatveZa terjatev, ki je prijavljena v stečajnem postopku velja obveznost stečajnega upravitelja, da se mora o njej določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Nobenega pomena pa nima dejstvo, da upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila ugovarjana, saj je ta okoliščina pomembna le za pridobitev glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave. 
VSL sklep III Cpg 9/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2005prisilna poravnava - prijava terjatve - pravice delničarjaPravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik, sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega premoženja v smislu 3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD. 
VSM sklep Cpg 174/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek15.05.1996prisilna poravnava - ugotovitvena tožba - pravni interesPo določilu člena 64/3 v zvezi s členom 59/3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) ugotovi sodišče, če spozna, da obstaja dolžnikova obveznost, z odločbo njegovo obveznost in mu naloži plačilo v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave nasproti upniku, ki se je udeležil postopka prisilne poravnave, njegove prerekane terjatve pa se naknadno ugotovijo. 
VSM sklep Cpg 178/95Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek13.02.1997prisilna poravnava - izvršilni naslov - neprijavljena terjatevČe je upnik pridobil izvršilni naslov pred sklenitvijo prisilne poravnave in terjatve ni priglasil v navedenem postopku, izvršilni naslov ne izgubi veljave po I. odst. 64. člena ZPPSL. 
VSL sodba I Cpg 1205/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.03.2011prisilna poravnava – neprijava terjatve – tek zastaranjaČeprav ima sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne učinke tudi na neprijavljene terjatve in na prijavljene a neugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave, v tem delu ne gre za terjatve iz 356. čl. OZ, za katere bi veljal daljši zastaralni rok.
VSL sklep I Cpg 90/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.01.2014bančna garancija – prisilna poravnava – začasna odredbaVse bančne garancije niso neakcesorne narave. Osnovna oblika posla, urejena v 1083. členu ZOR, je od temeljnega posla odvisna – akcesorna. Neodvisno bančno garancijo pa ZOR ureja v 1087. členu kot garancijo “brez ugovora“ ali “na prvi poziv“. Izdajatelj bančne garancije torej lahko izda neodvisno ali odvisno bančno garancijo.V skladu z določbo drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
VDSS sodba Pdp 333/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2015prisilna poravnava - odpravnina - regres za letni dopust - stroški postopkaSodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da tožnikove terjatve (odpravnina in stroški postopka) niso takšne, da nanje ne bi učinkovala potrjena prisilna poravnava, zato je odločilo, da je tožnik do prisojenih zneskov upravičen pod pogoji, ki so določeni v pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Skladno z določbo 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena ali 213. členu tega zakona določeno drugače. Terjatev iz naslova odpravnine je nastala po potrditvi prisilne poravnave. Stranki tega individualnega delovnega spora sta namreč po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenili novo pogodbo o zaposlitvi dne 3. 7. 2013 (v smislu reintegracije). Tožnikovo prvotno delovno mesto ni bilo ukinjeno, zato je tožniku pripadala odpravnina skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je za zaposlitev...
VSL sklep I Cpg 315/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.03.2000stroški - pravdni stroški - pripoznava zahtevka - prisilna poravnavaPo določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena. 
VSL sodba Cpg 248/93Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.06.1993prisilna poravnava - uradna dolžnost - zmotna uporaba materialnega pravaPri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo. 
VDS sodba in sklep Pdp 997/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.09.2006odpravnina - prisilna poravnava - ločitveni upnikOdpravnina, ki jo je delavec pridobil zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave (107. člen ZDR), ni predmet te prisilne poravnave in se ne izplačuje pod pogoji prisilne poravnave; delavec, ki pridobi pravico do te odpravnine, nima statusa ločitvenega upnika. 
VSL sklep Cpg 1353/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.11.1995prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnavaČe je nad dolžnikom kasneje (po potrditvi prisilne poravnave) začet stečajni postopek, mora stečajni upnik v stečajnem postopku prijaviti terjatev, ki je že bila prijavljena in preizkušena v postopku prisilne poravnave. Vendar pa se takšna terjatev v stečajnem postopku ne preizkusi ponovno, saj ima sklep o potrditi prisilne poravnave učinek izvršilnega naslova in s tem tudi pravnomočno razsojene stvari. 
Sodba VIII Ips 22/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.03.2006prisilna poravnava - plačilo odškodnine za poškodbo pri deluČlen 60 ZPPSL določa, da potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na terjatve upnikov iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, ta pa določa, da se kot stroški stečajnega postopka poravnajo odškodnine za poškodbo pri delu, ki jih je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni. Zakon predvideva za izvzem iz posledic prisilne poravnave le objektivne zahteve (zakona), to je da gre za nesrečo pri delu in odškodnino iz nje in da je bil tisti, ki je nesrečo utrpel, v času nesreče delavec dolžnika. Zato je sodišče druge stopnje pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je črtalo besedilo izreka sodbe, da se odškodnina izplača pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Izberi vse|Izvozi izbrane