Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep Cst 687/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.12.2017 prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovana terjatev Če je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. VSM sklep I Cpg 133/2004 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 09.09.2004 prisilna poravnava Potrjena prisilna poravnava sanira oblične pomanjkljivosti prevzema
in prenosa poslovnega vložka iz člena 453 ZGD. VSK sklep II Cpg 160/2005 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 05.01.2006 prisilna poravnava Po določbah 3. odst. 59. člena ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, če se njihove terjatve naknadno ugotovijo. Se pa smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 3. odst. 59. člena ZPPSL izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. VSL sklep III Cpg 144/2005 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.09.2005 prisilna poravnava Odločitev o pričetku postopka prisilne poravnave je pomembna zaradi
nastopa pravnih posledic (31. člen ZPPSL). Predložitev načrta
finančne reorganizacije pa je pozitivna procesna predpostavka, ki jo
mora izpolniti dolžnik za nadaljnji tek postopka, najkasneje do
izteka prekluzivnega roka po 1. odst. 46. člena ZPPSL. Dolžniku z
vložitvijo predloga za pričetek postopka prisilne poravnave prične
teči rok, v katerem bo moral navedeno predpostavko postopka
izpolniti, ne glede na to, kdaj bo sodišče formalno odločilo o
predlogu za pričetek postopka. Na sam potek prekluzivnega roka pa
morebitna pomanjkljivost predloga za začetek postopka prisilne
poravnave v smislu 1. odst. 26. člena ZPPSL ne vpliva. To pomeni, da
si dolžnik z vložitvijo formalno nepopolnega predloga za pričetek
postopka prisilne poravnave ne more podaljšati prekluzivnega roka za
vložitev načrta finančne reorganizacije, ki kot rečeno ni formalna
predpostavka za pričetek postopka. VSL sklep II Cpg 213/2005 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.04.2005 prisilna poravnava Začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava
učinkuje le za tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka
postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali so tega dne že
dospele (primerjaj 1. odstavek 43. člena Zakona o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji). VSK sklep II Cpg 132/2005 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 12.01.2006 prisilna poravnava Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje
upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne
poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški
izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1.
odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.). VSL sklep II Cpg 697/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.09.2000 prisilna poravnava Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava. VSL sklep III Cpg 74/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.09.2000 prisilna poravnava Vsebinsko o utemeljenosti predloga za prisilno poravnavo odločajo upniki z glasovanjem. Če upniki poravnavo potrdijo tako, da zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60 % vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po 34. členu ZPPSL, poravnalni senat prisilno poravnavo potrdi. Po uradni dolžnosti namreč poravnalni senat ne presoja, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sklenitev prisilne poravnave. VSL sodba I Cpg 376/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.11.2000 prisilna poravnava V postopku prisilne poravnave se upoštevajo le terjatve, nastale do začetka postopka. VSL sklep III Cpg 103/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.11.2000 prisilna poravnava Nad borzno posredniško družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave VSL sodba I Cpg 1383/99 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.11.2000 prisilna poravnava Po določbi 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) ugotovi sodišče v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, obstoj sporne terjatve (ugotovitveni del sodbe) in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave (dajatveni del sodbe). Dajatveni del mora pri tem oblikovati kot pri vsaki dajatveni sodbe, tako da določi denarni znesek, morebitne obresti in rok plačila. VSM sodba Cpg 124/93 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 17.10.1994 prisilna poravnava Absolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljena, ki so obstajale v trenutku, ko je bil oklic iz 25.člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča. VSL sklep III Cpg 108/99 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.12.1999 prisilna poravnava Postopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča. VDS sodba Pdp 307/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.03.2004 prisilna poravnava - starejši delavec Varstvo starejšega delavca pred odpovedjo je zagotovljena tudi v postopku prisilne poravnave, ker prisilna poravnava ne pomeni prenehanja delodajalca. VSL sklep II Cpg 145/2001 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.03.2001 prisilna poravnava - terjatev Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava. VSL sodba I Cpg 1210/98 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.11.1999 prisilna poravnava - učinek Ni nujno samo pravdno sodišče tisto, ki mora ob izdaji odločbe jemati v ozir že potrjeno prisilno poravnavo (3.odst. 64. čl.ZPPSL). Četudi je imel zakonodajalec s tem v mislih pravdno sodišče, pa iz pomena določila samega to ni jasno razvidno. Pravdni postopek namreč ne "teče zaradi izplačila terjatve", pač pa (med drugim) šele zaradi razrešitve spora ali upnikova terjatev sploh obstoji. VSL sklep Cpg 240/95 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 02.03.1995 prisilna poravnava - poprečna taksa Poprečna taksa se v postopku prisilne poravnave odmeri od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, brez upoštevanja faktorjev, s katerimi je treba pomnožiti terjatve določenih upnikov po 56. členu ZPPSL. VSK sodba in sklep Cpg 3/2016 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 01.07.2016 prisilna poravnava - neupravičena obogatitev Utemeljeno pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je bila nad toženo stranko še pred zaključkom prvostopenjskega postopka pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ker je terjatev tožeče stranke nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, učinkuje potrjena prisilna poravnava nanjo (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP), kar bi sodišče pri svoji odločitvi moralo upoštevati in ne bi smelo toženi stranki nalagati izpolnjevanja obveznosti v nasprotju z njenimi obveznostmi iz potrjene prisilne poravnave. VSL sklep II Cpg 838/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.11.2000 prisilna poravnava - terjatev 36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo. VSC Sklep II Ip 404/2021 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 12.01.2022 poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
