Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1039cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep Cst 38/2022Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.02.2022poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - samostojni podjetnik - ločevanje med posli, ki jih samostojni podjetnik sklene v okviru opravljanja dejavnosti in tistimi, ki jih sklene izven njePotrjena prisilna poravnava učinkuje le za terjatve do podjetnika, ki so nastale v zvezi z opravljanjem njegove poslovne dejavnosti, zato bi morala dolžnica pojasniti, iz katere njene poslovne dejavnosti naj bi terjatev izvirala; osebnih terjatev ki niso povezane s podjemom, zato tudi ni mogoče uvrstiti na seznam navadnih terjatev. Upoštevaje vsega navedenega, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, pa tudi po oceni višjega sodišča kaže na zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil sprožen le zaradi škodovanja upniku. Gre za celoten sklop dejanj, ki ga je ocenjevalo sodišče prve stopnje.
UPRS Sodba I U 557/2021-12Upravno sodiščeUpravni oddelek29.09.2021COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - prisilna poravnava - zapadlost terjatve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščineZa ugotavljanje upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač so relevantne zgolj tiste neplačane obveznosti, ki so zapadle v plačilo. Obveznosti, katerih zapadlost je v skladu s prisilno poravnavo odložena in na dan vložitve vloge še ni nastopila, ne predstavljajo ovire za dodelitev povračila nadomestila plače.
VSC Sklep II Ip 394/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek12.01.2022poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatevSamo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnave.
VSC Sklep I Ip 356/2021Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek01.12.2021ugovor zoper sklep o izvršbi - prekluzivnost roka - dopolnitev trditvene podlage - poenostavljena prisilna poravnavaKer sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati učinkov poenostavljene prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom, saj le ti v ugovoru niso bili zatrjevani, so pritožbeni očitki, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje, neutemeljeni.
VSL Sklep II Cp 1887/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.01.2022denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni...
VSC Sodba in sklep Cpg 113/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek15.12.2021ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - pravni interes - ničnost letnega poročila - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnaveTožniki res ob vložitvi spremembe tožbe niso imeli več status delničarja, vendar veljavna ureditev po ZGD-1 ne zamejuje tistih, ki smejo vložiti tožbo na ničnost letnega poročila delniške družbe zgolj na delničarje, ampak sme tožbo na ničnost letnega poročila vložiti vsakdo, ki za to izkaže pravni interes. S tem, ko so tožniki z dnem 9.12.2015 izgubili status delničarja, odpadla možnost graditi pravdno upravičenje na kasneje ponovno pridobljenem statusu delničarja, ker mora obstajati pravdno upravičenje glede izpodbojne tožbe po ZGD-1 tudi glede na njene posebne značilnosti, da je potrebno izpodbojno tožbo napovedati in jo vložiti v enem mesecu od zasedanja skupščine. Pridobitev statusa delničarja potem, ko je ta status delničarju za nekaj časa prenehal, ne more biti upoštevna za pravočasno in dovoljeno izpodbojno tožbo. Sedaj pritožnik je v svojih tožbenih navedbah glede ničnosti letnega poročila v celoti sledil stališčem teoretikov, ki jim sedaj...
VSL Sklep II Cpg 566/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.12.2021umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povod za tožbo - potrjena prisilna poravnava - plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave - plačilo terjatve pred zapadlostjo - pripoznava dolgaČe ne gre za položaj, ko toženec sploh ni dal povoda za tožbo, je bila njena vložitev potrebna, saj je tožnik z njo uveljavljal svoj pravovarstveni interes, ki je v izpolnitvi zahtevka, ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja ali pa njegovem preoblikovanju in je obstajal vse do izpolnitve zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka iz razloga, ker njena terjatev ni bila uvrščena na seznam terjatev v postopku prisilne poravnave, v tem pravdnem postopku upravičeno uveljavljala svoj pravovarstveni interes, ki je bil v ugotovitvi terjatve in njeni (delni) izpolnitvi, tožena stranka pa je tako vtoževano obveznost izpolnila. Sodišče prve stopnje bi za odločitev (če tožba ne bi bila umaknjena) tudi imelo pravno podlago v 217. členu ZFPPIPP. Plačilo, ki ga je opravila tožena stranka, pomeni izpolnitev tožbenega zahtevka v smislu 158. člena ZPP.
VSL Sklep Cst 479/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.12.2021prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - naknadni predlog prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - zmotna uporaba materialnega pravaPo oceni sodišča druge stopnje procesna položaja, ko vloži predlog za prisilno poravnavo dolžnik oziroma upnik, ne dajeta podlage za sistematsko razlikovanje položajev dolžnika v zvezi z institutom izdaje soglasja k sklenitvi pogodbe v skladu z 2. točko tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP. Določbe postopka o dolžniški prisilni poravnavi je treba v postopku upniške prisilne poravnave uporabljati smiselno, kar pa ne pomeni, da je uporaba pravil iz 151. člena ZFPPIPP izključena. Za takšno razlago navedenih določb ZFPPIPP ni namreč nobenega razumnega razloga. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku presoditi, ali lahko na podlagi listin, ki jih je dolžnik priložil k predlogu ter z drugimi pojasnili, navedenimi v pritožbi, upoštevajoč tudi izjave vseh treh zavarovanih finančnih upnikov, iz katerih izhaja, da ne nasprotujejo prizadevanjem poslovodstva dolžnika za izdajo sklepa sodišča o soglasju k poslu iz 2. točke tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP,...
VSL Sklep Cst 127/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.04.2021prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - meje preizkusa - upniški odbor - sklep upniškega odbora - ničnost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaPrvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga. Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnosti naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP. Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega...
VSL Sklep Cst 26/2022Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.02.2022končna razdelitev - sklep o končanju stečajnega postopka - pravnomočen sklep - sodni depozit - prednostna pravica do poplačila - rubež denarne terjatve - vrstni red terjatev - prepoved ponovnega odločanja - opustitev vročitve - kontradiktornost postopka - pritožbeni postopek - dovoljene pritožbene novotePritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zahtev za izplačilo iz sodnega depozita ni vročilo pritožnikoma, niti jih ni objavilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam v smeri, da se je kontradiktornost postopka vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe je zato treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote. Iz sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2021, je razviden vrstni red upnikov - upravičencev do depozita, in sicer je po vrstnem redu prva upnica Republika Slovenija, druga pa Odvetniška pisarna A. d. o. o. O vrstnem redu je bilo tako že pravnomočno odločeno, pritožnika pa se zoper sklep o končanju stečajnega postopka in o sodnem depozitu nista pritožila. S predmetno pritožbo zato sedaj ne moreta več uspeti z navedbami, da naj bi imela boljši vrstni red, niti da naj Odvetniška pisarna A. sploh ne bi imela pravice do depozita. Odločitev o upravičencih...
VSL Sklep I Ip 1430/2021Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek20.12.2021terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov - nastanek terjatve - terjatev odvetnika - stroški odvetniškega zastopanja - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopekGlede na enotno in usklajeno sodno prakso terjatev za plačilo pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama nastane šele z odločbo sodišča, s katero so ti stroški ugotovljeni glede na izid pravde in glede na uspeh strank. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče zavzelo napačno stališče glede trenutka nastanka terjatve v znesku 3.191,20 EUR. Res tudi ta znesek po temelju predstavlja stroške zastopanja v postopku, vendar pa ne v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Gre za stroške zastopanja dolžnika pred avstrijskim sodiščem na naroku, ki izvirajo iz medsebojnega mandatnega razmerja in za katere je upnik kot dolžnikov pooblaščenec v tistem postopku dolžniku izstavil račun kot verodostojno listino, na tej osnovi izposloval sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem obrazloženem ugovoru pa je bil uspešen tudi v pravdnem postopku in je za to terjatev izposloval sodbo kot izvršilni naslov v tem postopku. Terjatev iz...
VSM Sodba IV Kp 37440/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek25.05.2021kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja - slabo finančno stanje - izvid in mnenje izvedenca - ločenost premoženja družbe in družbenika - prednostne terjatve - privolitev oškodovanca - pravica do obrambe - skrajna silaPoslovanje podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev. V skladu s 1. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP predstavljajo plače in nadomestila plače delavcev prednostne terjatve, pri čemer so uvrščene na prvo mesto. Slednje imajo v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), tudi pred v pritožbah izpostavljenimi tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno - 2. točka...
VSL Sodba II Cpg 628/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.12.2021posredniška pogodba - plačilo provizije - nepremičninsko posredovanje - posredovanje za obe stranki - nasprotje interesovSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila.
VSL Sklep Cst 418/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.11.2021poenostavljena prisilna poravnava - predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnavePri poenostavljenih prisilnih poravnavah, kjer zadostuje zgolj seznam terjatev in izjava dolžnika, da izkazujejo resnično dejansko stanje, ni dovolj le pavšalna navedba pravnega temelja nastanka terjatve kot je: "pogodba" ali "račun" itd., pač pa morajo biti terjatve opredeljene tako, da se ločujejo od vseh drugih terjatev. Torej morajo biti individualizirane.
VSM Sklep I Ip 811/2021Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek24.11.2021pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru - pravica do izjave - izvedba predlaganih dokazov - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka - nova dejstva v pritožbi - trditveno in dokazno breme dolžnika - pavšalen ugovor dolžnikaV izvršilnem postopku se kontradiktornost med strankama res vzpostavi šele z vročitvijo ugovora. Vendar to ne pomeni, da je v situaciji kot je konkretna, ko je upnik že v predlogu za izvršbo določno navedel temelj terjatve in jo specificiral po višini ter je bilo dolžnikoma omogočeno, da se do nje konkretno opredelita, obveznost dolžnikov, da obrazloženo ugovarjata, prolongirana na izjavo na odgovor na ugovor.
VSL Sklep Cst 364/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.09.2021predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja - neizpodbojna domneva insolventnosti - zakonsko določen rok - nepodaljšljiv rok - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjenoDolžnik v danem roku dveh mesecev ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen v skladu s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP, zato po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
VSL Sklep Cst 288/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.09.2021prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - nedopustno razpolaganje strank z zahtevkiGlede na to, da sta nad dolžnikom tekla dva postopka prisilne poravnave, in sicer prvi postopek, ki se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2012 z dne 16. 4. 2012 in se zaključil s sklepom St 001/2012 z dne 22. 11. 2012, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, in drugi postopek (ponovne) prisilne poravnave, začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 002/2015 z dne 6. 11. 2015, v katerem se je s sklepom z dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek, je sodišče zavzelo stališče, da le zadnji postopek prisilne poravnave velja skupaj s predmetnim stečajnim postopkom za enoten postopek, ki je bil uveden z vložitvijo predloga za (ponovno) prisilno poravnavo, zato le za ta postopek veljajo posebna pravila iz 289. člena ZFPPIPP. Navedena pravila se ne raztezajo tudi na prvo prisilno poravnavo St 001/2012, saj gre v tem primeru za poseben postopek, ki je že pravnomočno končan.
VSC Sklep II Ip 404/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek12.01.2022poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatevSamo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
Sodba VIII Ips 422/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.10.2009plačilo plač - prisilna poravnava - privilegirana terjatevPlače delavcev, razen za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (prisilne poravnave), niso privilegirane terjatve iz 160. člena ZPPSL. Sodišče je zato terjatve, ki so dospele do zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožniku pravilno priznalo pod pogoji prisilne poravnave, kasneje zapadle pa v celoti.
VSL Sklep Cst 346/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.09.2021prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrtaNamen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

Izberi vse|Izvozi izbrane