<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep Cst 162/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.162.2021

Evidenčna številka:VSL00045802
Datum odločbe:12.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Helena Miklavčič (poroč.), Vesna Jenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - izpolnitev zakonskih pogojev - bilanca stanja - presečni dan - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - revidiranje računovodskih izkazov

Jedro

Zgolj dejstvo, da ima upnik A. največji delež pri glasovanju ne more pomeniti, da zaradi tega prisilna poravnava ne bo dosegla svojega namena. Največji upnik (ki ima največji delež svojih terjatev v skupnem znesku vseh terjatev) ima namreč lahko le največji interes, da prisilna poravnava uspe in se na ta način poplača v največji možni meri oziroma bolje kot v stečajnem postopku. Je pa res, da je prisilna poravnava institut insolventnega prava, pri čemer se prisila v tem postopku izkazuje v tem, da učinkuje taka prisilna poravnava tudi na tista pravna razmerja (terjatve), katerih upniki niso podali soglasja k nastopu njenih učinkov. V skladu z določbo 205. člena ZFPPIPP glasujejo o prisilni poravnavi vsi upniki po zakonsko določenem postopku, prisilna poravnava pa je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona to je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave. Največji upniki imajo torej največji vpliv na sprejem prisilne poravnave. Ker učinkuje tako sprejeta prisilna poravnava praviloma za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (pri tem so izjeme določene) in ali je zanjo glasoval, bo vse upnike doletela prisila večine. Kot že navedeno, pa imajo pri tem vsi upniki (torej tudi tisti, ki so v manjšini) pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave in skušajo na ta način, z uporabo tega pravnega sredstva, uveljaviti svoje prepričanje o neobstoju možnosti za uspeh prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki ga je dne 2. 2. 2021 vložil vlagatelj – upnik A., S. A. R. L. Luxembourg (1. točka) in da se naknadni predlog prisilne poravnave nanaša na upnike, ki so imetniki navadnih in zavarovanih terjatev (2. točka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje upnik B. d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog prisilne poravnave oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo so odgovorili dolžnik, upravitelj in upnik A., S. A. R. L. Luxembourg (v nadaljevanju A.), ki je bil predlagatelj postopka prisilne poravnave. Vsi pritožbi nasprotujejo in pritožbenemu sodišču predlagajo, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje postopek prisilne poravnave pričelo s sklepom z dne 9. 2. 2020, ki je postal pravnomočen dne 10. 11. 2020, in sicer na predlog upnika A. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi desetega odstavka 221.k člena ZFPPIPP izhaja, da je upnik (predlagatelj) v roku iz šestega odstavka 221.k člena ZFPPIPP vložil naknadni predlog prisilne poravnave, ki mu je priložil vse potrebne listine iz 1. točke četrtega odstavka 221.k člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je vsebina predloga skladna s 143. členom in prvim odstavkom 221.m člena ter 221.n členom ZFPPIPP, saj se predmet naknadnega predloga prisilne poravnave nanaša tudi na prestrukturiranje zavarovanih in navadnih terjatev z odložitvijo dospelosti in znižanjem obrestnih mer oziroma pretvorbo terjatev v deleže.

6. Po presoji višjega sodišča pritožnik zmotno trdi, da je upnik (predlagatelj) le formalno izpolnil zakonske zahteve glede predložitve zahtevanih listin, vendar vsebina teh listin ne zadošča kriterijem, ki jih ZFPPIPP določa za utemeljenost vodenja postopka prisilne poravnave v skladu z 2. točko prvega odstavka 136. člena ZFPPIPP v zvezi s kriteriji iz 172. člena ZFPPIPP.

7. Kadar je postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov, kot je tudi v obravnavanem primeru, mora predlagatelj glede na določbo četrtega odstavka 221.k člena ZFPPIPP najpozneje v petih mesecih1 od začetka postopka prisilne poravnave vložiti naknadni predlog prisilne poravnave, ki mu morajo biti priložene naslednje listine:

- listine iz 1. do 4. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona (1. točka: poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, 2. točka: revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov, 3. točka: načrt finančnega prestrukturiranja, in 4. točka: poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja, dal pritrdilno mnenje ali v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona2 mnenje s pridržkom);

- v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona tudi poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev in listine iz 1. točke tretjega odstavka 185.a člena tega zakona (pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev, s katerimi ti soglašajo z ustreznim prestrukturiranjem njihovih terjatev in na katerih je overjen njihov podpis);

- če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki so ga vložili predlagatelji, vključuje spremembo osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, tudi zapisnik upniškega odbora, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, če ta zapisnik ni bil že predložen sodišču, in poziv za vpis in vplačilo novih delnic; ter

- če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik, vključuje alternativno ponudbo iz 144. člena tega zakona ali povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona, tudi zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, in poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.

8. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati računovodske izkaze, pripravljene v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja dolžnika, in sicer bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave (prva alineja 1. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP). V poročilu mora biti naveden tudi znesek povprečnih mesečnih stroškov poslovanja v zadnjem letu (6. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP).

9. Presečni dan je v konkretnem primeru določen na 30. 6. 2020, saj je bil postopek uveden 23. 7. 2020, ko je upnik vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Podatki v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (PD 191) so zato pravilno prikazani na navedeni datum in je posledično neutemeljen pritožbeni očitek, da temeljijo vsebinska izhodišča upnika (predlagatelja) na finančnih podatkih, ki niso več reprezentativni in so zastareli, ker je od uvedbe postopka do predloga minilo preveč časa. Vsebinska izhodišča iz naknadnega predloga prisilne poravnave temeljijo namreč na tistih podatkih, ki so določeni na temelju zgoraj citiranih zakonskih določb.

10. Nadalje pritožnik v svoji pritožbi trdi, da glede na finančno situacijo in ukinjanje dela dejavnosti, dolžnik zmanjšuje možnosti za generiranje prometa, kar se kaže v padanju prihodkov in neizbežnem finančnem propadu, sodišče pa z izdajo izpodbijanega sklepa metaforično zdravi terminalno, nepovratno in paliativno bolezensko stanje. Po presoji pritožbenega sodišča skuša pritožnik s temi pritožbenimi trditvami uveljaviti razloge, ki so predmet ugovora pa 172. členu ZFPPIPP in ne pritožbe zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, zato je pritožbe v tem delu neutemeljena že iz tega razloga. Če pritožnik tako močno dvomi v uspeh prestrukturiranja in meni, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50 odstotkov (v okviru svojega zagovarjanja terminalnega bolezenskega stanja dolžnika), bi slednje moral in mogel uveljaviti v okviru ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave in ne v pritožbi zoper izpodbijani sklep.

11. Za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika se smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga za namen revidiranja tega poročila sprejme Slovenski inštitut za revizijo (četrti odstavek 142. člena ZFPPIPP). Iz revizijskega poročila z dne 2. 2. 2021 (PD 192) izhaja, da je revizijska družba C. d. o. o. revidirala računovodske izkaze dolžnika, ki vključujejo bilanco stanja na dan 30. 6. 2020 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano 6-mesečno obdobje ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije. Gre za revidiranje podatkov iz Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in le v zvezi s tem je revizor podal mnenje, da priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj dolžnika na presečni datum. Pri tem je revizor navedel, da je revizijo opravil v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (MSR), da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za revizijsko mnenje, kot pomembna negotovost pa je povezana z delujočim podjetjem, saj gre za družbo v postopku prisilne poravnave (torej v predmetnem postopku zaradi insolventnosti), ki mora v okviru postopka sodišču predložiti ustrezne listine, prisilna poravnava pa je odvisna od glasovanja upnikov, zato računovodski izkazi morebitnih popravkov, ki bi utegnili biti posledica te negotovosti, ne vsebujejo. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da konkretno revizijsko mnenje ne bi smelo biti izdano brez pridržka, saj da revizor ni upošteval, da je dolžnik trajneje nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka. Prav slednje je revizor posebej izpostavil kot pomembno negotovost. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da je prisilna poravnava postopek zaradi insolventnosti, katere namen je v izvedbi finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Ta namen se uresniči z izbiro in izvedbo ustreznih ukrepov prestrukturiranja, kar pa je del načrta finančnega prestrukturiranja in ne poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. Neutemeljene so zato tudi sicer povsem pavšalne in dokazno nepodprte pritožbene navedbe, da revizorjevo poročilo ni pravilno in pojmovno ne more prestavljati poročila ter da ni ustrezno, ker ne upošteva realnih finančnih izkazov dolžnika, ki obstojijo v tem trenutku. Revizorjevo mnenje je namreč podano o finančnih izkazih na presečni datum (30. 6. 2020), ki je tudi relevatno glede na že zgoraj citirano določbo prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP.

12. Iz obrazložitve revizijskega poročila res izhaja, kot opozarja pritožba, navedba pod „Druga zadeva“, da razen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2019, ki jih je revidiral drug revizor in o njih 1. 6. 2020 izdal mnenje s pridržki, primerjalni podatki za 6-mesečno obdobje leta 2019 niso bili revidirani. Vendar slednje ne pomeni, da bi zato relevantno revizijsko mnenje moralo biti izdano s pridržkom, saj gre zgolj za opozorilo o metodi dela revizorja. Enako velja za navedbo o „Drugih informacijah“, za katere je odgovorno poslovodstvo in obsega Seznam terjatev na dan 30. 6. 2020, Povprečne mesečne stroške rednega poslovanja in Likvidacijsko vrednost sredstev. Iz revizijskega mnenja namreč le izhaja, da je za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov odgovorno poslovodstvo, kar pa je tudi sicer skladno z MSR 580.

13. Nadalje skuša pritožnik neutemeljeno uveljaviti pritožbeno stališče, da ni mogoče pričakovati, da bo prisilna poravnava dosegla svoj namen iz razloga, ker bo glavni upnik A. (predlagatelj), ki se tudi zavzema za vodenje predmetnega postopka prisilne poravnave, preglasoval vse ostale upnike, pri tem pa skrbi samo zase in bo na ta način iztržil več kot v stečaju, kar je njegov edini interes. Zgolj dejstvo, da ima upnik A. največji delež pri glasovanju (navedeni upnik ima glede na Seznam terjatev na dan 30. 6. 2020 (Priloga 1 Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika; PD 191) 6.167.834 EUR zavarovanih terjatev in 6.635.815 EUR navadnih terjatev) ne more pomeniti, da zaradi tega prisilna poravnava ne bo dosegla svojega namena. Največji upnik (ki ima največji delež svojih terjatev v skupnem znesku vseh terjatev) ima namreč lahko le največji interes, da prisilna poravnava uspe in se na ta način poplača v največji možni meri oziroma bolje kot v stečajnem postopku. Je pa res, da je prisilna poravnava institut insolventnega prava, pri čemer se prisila v tem postopku izkazuje v tem, da učinkuje taka prisilna poravnava tudi na tista pravna razmerja (terjatve), katerih upniki niso podali soglasja k nastopu njenih učinkov. V skladu z določbo 205. člena ZFPPIPP glasujejo o prisilni poravnavi vsi upniki po točno zakonsko določenem postopku, prisilna poravnava pa je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona to je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave. Največji upniki imajo torej največji vpliv na sprejem prisilne poravnave. Ker učinkuje tako sprejeta prisilna poravnava praviloma za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (pri tem so izjeme določene v drugem in tretjem odstavku 212. člena in 213. členu ZFPPIPP; prim. 212. člen ZFPPIPP) in ali je zanjo glasoval, bo vse upnike doletela prisila večine. Kot že navedeno, pa imajo pri tem vsi upniki (torej tudi tisti, ki so v manjšini) pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave in skušajo na ta način, z uporabo tega pravnega sredstva, uveljaviti svoje prepričanje o neobstoju možnosti za uspeh prisilne poravnave.

14. Pritožbeno sodišče dodaja, da so pravno irelevantne pritožbene navedbe, da je bil dolžnik očitno insolventen že nekaj let pred uvedbo tega postopka, o oškodovanju upnikov in priviligiranju nekaterih upnikov (med drugim predlagatelja tega postopka), saj slednje ni predmet izpodbijanega sklepa, poleg tega pa gre za povsem pavšalne in nekonkretizirane navedbe.

15. Glede na vse navedeno izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
1 Drugi in šesti odstavek 221.k člena v zvezi s četrtim do šestim odstavkom 182. člena ZFPPIPP določajo, da je potrebno naknadni predlog prisilne poravnave vložiti v roku treh mesecev, sodišče pa lahko rok podaljša enkrat za dva meseca.
2 Če gre za prestrukturiranje tudi z zavarovanimi terjatvami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 49, 49/2, 142, 142/1, 142/4, 143, 172, 201, 201/3, 205, 221k, 221k/6, 221k/10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4NTIw