<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 629/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.629.99

Evidenčna številka:VSL03095
Datum odločbe:12.12.2000
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:stroški izvršilnega postopka - prisilna poravnava

Jedro

Po določbi 1. odstavka 62. člena ZPPSL so z ugotovljeno terjatvijo po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so prispele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi določbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka. V konkretnem primeru terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ne temelji na izvršljivi sodni odločbi, saj je te stroške prvostopno sodišče upniku priznalo šele z izpodbijano odločbo, po sklenitvi prisilne poravnave (4. odstavek 451. člena ZPP/77) in tudi ni bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje glede izvršilnih (2. točka izreka) in pravdnih stroškov (3. točka izreka) potrdi. Tožena stranka sama krije pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko obsodilo na plačilo zamudnih obresti v višini 103.351,00 SIT po pogojih prisilne poravnave, ki je bila potrjena dne ... pod opr. št. St ... in je postala pravnomočna dne 19.6.1997 ter na plačilo stroškov izvršilnega postopka po 3. točki sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... v višini 14.055,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1995 do plačila (2. točka izreka prvostopne odločbe). Toženo stranko je obsodilo še na plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 35.090,00 SIT z zakontimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe (3. točka izreka). Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu. Izrecno je izpodbijala stroškovni izrek v 2. in 3. točki prvostopne odločbe in predlagala, da se ta v izpodbijanem delu glede izvršilnih stroškov spremeni tako, da se tudi ti prisodijo pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, v izpodbijanem delu glede nadaljnjih pravdnih stroškov pa tako, da se ti tožeči stranki zavrnejo, prisodijo pa toženi stranki. Priglasila je pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo na podlagi določb ZPP/77 (1. odstavek 498. člena ZPP/99). Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbeno trditvijo, da bi moralo prvostopno sodišče glede stroškov, ki so nastali do sklenitve prisilne poravnave (izvršilni stroški) odločiti, upoštevajoč pogoje sklenjene poravnave. Po določbi 1. odstavka 61. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93, 39/97, 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) ima sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za vse ugotovljene terjatve. Za ugotovljeno pa velja tista terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavljena (1. odstavek 43. člena ZPPSL) in zoper njo v rokih iz 1. oz. 2. odstavka 44. člena ZPPSL ni bil vložen ugovor (3. odstavek 44. člena ZPPSL)). Po določbi 1. odstavka 62. člena ZPPSL so z ugotovljeno terjatvijo po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so prispele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi določbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka. V konkretnem primeru terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ne temelji na izvršljivi sodni odločbi, saj je te stroške prvostopno sodišče upniku priznalo šele z izpodbijano odločbo, po sklenitvi prisilne poravnave (4. odstavek 451. člena ZPP/77) in tudi ni bila prijavljena v postopku prisilne poravnave (navedbe strank, na naroku z dne 11.3.1999 in ugotovitve prvostopnega sodišča v razlogih k 1. točki izreka izpodbijane odločbe). Zaradi navedenega se pravni učinki sklenitve prisilne poravnave v konkretnem primeru raztezajo samo na obresti, ki so se natekle do dneva začetka postopka (in ki jih je tožena stranka v sporu tudi pripoznala), ne pa tudi na izvršilne stroške, ki jih je sodišče tožeči stranki priznalo šele po sklenitvi prisilne poravnave v zvezi z iztoževanjem terjatve. V nasprotju s podatki v spisu je pritožbena trditev, da po sklenjeni prisilni poravnavi med pravdnima strankama vprašanje obrestnega zahtevka ni bilo sporno. Do naroka za glavno obravnavo z dne 11.3.1999 se nobena od pravdnih strank ni tako izjavila, tožena stranka je namreč tožbenemu zahtevku v celoti (tudi obrestnemu delu) od vložitve ugovora zoper izvršilni sklep (vloga z dne 29.12.1995 na redni št. 3 spisa) nasprotovala, zato ni mogoče zavzeti stališča, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v obrestnem delu, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, kot to določba 157. člen ZPP glede stroškov v primeru pripoznave tožbenega zahtevka. Toženec je namreč upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v primeru pripoznave tožbenega zahtevka, le če so podane vse okoliščine, določene v 157. členu ZPP/77. S temi razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77). Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77).

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 380, 380/2, 451, 451/4, 380, 380/2, 451, 451/4. ZPPSL člen 61, 61/1, 62, 62/1, 61, 61/1, 62, 62/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTEwNg==