Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1036cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep Cst 393/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.08.2019postopek poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnavePoenostavljena prisilna poravnava, drugače kot redna prisilna poravnava, učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. To pa pomeni, da če ima upnik višjo terjatev od navedene v posodobljenem seznamu terjatev, na presežek te terjatve potrjena poenostavljena prisilna poravnava sploh ne bo učinkovala in jo bo lahko upnik izterjal v celoti. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave vsebuje le odločitev, da se potrdi prisilna poravnava, poleg tega pa mora biti v njem ugotovljena vsebina potrjene poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče dolžniku ne naloži, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave.
VSL Sodba I Cp 1837/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.05.2019pogodba o sofinanciranju - spodbujanje tujih neposrednih investicij - nepovratna sredstva - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenih strank - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbe - spodbujanje novih delovnih mest - odprtje novih delovnih mest - javni razpis - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - prisilna poravnavaOZ razlikuje med spornimi in nejasnimi pogodbenimi določbami. Vsaka sporna pogodbena določba ni hkrati nejasna. Nejasna je šele, ko tudi ob upoštevanju zakonskih razlagalnih vodil ni mogoče priti do nedvoumnega odgovora o tem, kakšna je bila skupna pogodbena volja. Le tako določbo je ob predpostavkah iz 83. člena OZ treba razlagati v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe, sicer pa upoštevati dopolnilno pravilo iz 84. člena OZ. Pogodbi jasno določata, da se je toženka zavezala k ustvaritvi novih delovnih mest in da se med nova delovna mesta ne prištevajo zaposlitve, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe. Ni torej utemeljeno stališče v sodbi, da pogodba omogoča več razlag izraza "novo delovno mesto". Ker izraz ni nejasen, ni bilo podlage za uporabo 83. člena OZ. Ker zaradi omejenega dostopa do dokazov pravdne stranke ni dopustno spraviti v dokazno stisko, je v takih položajih treba uporabiti procesne možnosti za olajšanje dokaznega bremena, kot so npr. posredno...
UPRS Sodba I U 1900/2018-22Upravno sodiščeUpravni oddelek04.12.2018davek na dodano vrednost (DDV) - obveznost plačila ddv - izogibanje plačila davka - povezane osebe - objektivne okoliščineV konkretnem primeru obstajajo objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, omogočajo zaključek, da je tožnik vedel in ne le moral vedeti, da DDV, ki ga je bilo treba plačati od računov, izdanih tožniku, ne bo plačan. Povezanost tožnika in družbe A. d.o.o. v smislu določb ZDDPO-2 je objektivna okoliščina, ki omogoča zaključek, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ugotovljena je bila poslovna povezanost med tožnikom in družbo A. d.o.o., zaradi česar je tožnik moral biti seznanjen s poslovanjem družbe A. d.o.o. in njenim slabim finančnim položajem. Tožnik je vedel, da navedena družba ne bo poravnala obveznosti plačila DDV po računih, ki jih je izdala tožniku. Sam način tožnikovega poslovanja in družbe A. d.o.o. je kazal na to, da je bil tožnik ustanovljen zgolj z namenom, da se...
VSL Sklep II Cp 90/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.05.2019solidarna obveznost - poroštvo - glavni dolžnik in porok - izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - pravica do izjave - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnjeČe pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava nad glavnim dolžnikom v določenem obsegu predstavlja že obstoječ izvršilni naslov tožnice zoper glavnega dolžnika, mora biti to v kasnejšem izvršilnem naslovu, izdanem zoper poroka kot solidarnega dolžnika, ustrezno upoštevano.
VSL Sklep Cst 105/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.03.2019poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje postopkaKer je prenehal razlog, ki je bil razlog prekinitve postopka, je izpodbijani sklep pravilen.
VSL Sklep Cst 75/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.02.2019poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnaveOklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev. Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski...
UPRS Sodba II U 186/2017-16Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019stroški izvršbe - prisilna poravnava - nedenarna terjatev - prekinitev izvršilnega postopkaV obravnavani zadevi se postopek izvršbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine, ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke. V predmetni zadevi namreč ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na odstranitev odpadkov. Gre za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki.
VSL Sklep Cst 403/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2018poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - pritožba dolžnika - pravni interes - zavrženje pritožbeNi relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali. Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.
VSK Sklep Cpg 84/2019Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek18.04.2019začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredboO obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
VSL sklep Cst 440/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.08.2015poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolgaSodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja. Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Sodba VIII Ips 193/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010pobot - odpravnina - odločba Ustavnega sodišča - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dogovor o znižanju odpravnine - odpoved pravici in izplačilu odpravnineDelodajalec je bil dolžan tožniku priznati pravico do odpravnine in mu to tudi izplačati. To je dolžnost delodajalca, za katero Ustavno sodišče meni, da ne more biti odvisna od volje pogodbenih strank, in stranki s to dolžnostjo, vsaj v času pred odpovedjo ali istočasno z njo, nista mogli razpolagati.
VSL Sklep I Ip 376/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.03.2019nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnaveOdočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo. Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil). Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni...
VSL Sklep I Ip 309/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.03.2019ponovna prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - rubež in prenos terjatve - pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - čas pridobitve ločitvene pravice - ugovorni razlog - neposredna plačila podizvajalcemUpnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava. V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
VSL Sklep I Cpg 15/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.07.2018začasna odredba na prepoved vnovčenja bianco menice - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - garancijska pogodba - zavarovanje obveznosti - izročitev bianco menic - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - ločitveni upnik - zavarovana terjatev - nezavarovana terjatev - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zastavna pravica - menica - ček - hipotekarna tožba - učinki potrjene prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - vrstni red - prodaja predmeta zavarovanja - obseg terjatve - datum dospelosti menice - instrumenti zavarovanja - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - nepreklicnostKot zavarovana terjatev v insolvenčnem postopku se šteje zgolj tista terjatev upnika, ki je zavarovana s pravico do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice. Med ločitvene pravice zato spadata, na primer, zastavna pravica, kot tudi pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Navedeno pomeni, da druga sredstva zavarovanja (npr. menica, ček), ki ne ustvarjajo pravice upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz istega premoženja, upniku, v skladu z določbami ZFPPIPP, ne dajejo ločitvene pravice. Zastavna pravica služi zavarovanju ene ali več terjatev in pooblašča zastavnega upnika, ki mu terjatev ob zapadlosti ni izpolnjena, da se poplača iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplačilna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroške in ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik lahko zahteva od sodišča...
VSL Sklep Cst 53/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.02.2019začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - postopek prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - informativni dokaz - kršitev obveznosti poročanjaDolžnik trdi, da začasna odredba, izdana v (zaradi začetka postopka prisilne poravnave) prekinjenem predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom (St 001 z dne 18. 9. 2015, ki dolžniku med drugim prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine - hotela) v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom nima nobenega učinka. Dolžnik je želel doseči razveljavitev navedene začasne odredbe, vendar je, kot je v sklepu Cst 434/2018 zapisalo višje sodišče, „neutemeljeno stališče dolžnika, da začasna odredba v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že (samo) zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave“. V nasprotju s pritožnikom višje sodišče ocenjuje, da navedena zakonska rešitev ni protiustavna. Ni prepričljivo pritožnikovo poudarjanje, da vztrajanje pri začasni odredbi pomeni, da dolžnik ne more izvesti prisilne poravnave in da to predstavlja izvotlitev njegove pravice...
VSL Sodba I Cpg 79/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.11.2018pogodba o upravljanju - pravočasnost navedb - pravočasnost vloge - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbeNe drži pritožbeni očitek, da tožba vse do 2. pripravljalne vloge tožeče stranke ni bila sklepčna. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe trdila, da je I. d. d. opravljala upravniške storitve, navedla je pravni temelj za storitve in zgradbo, ki jo je upravljala. Določno je tudi trdila, da je izstavljala mesečne račune in katero vrsto storitev je opravila. Priložila je tudi pogodbo o upravljanju. Trditve so bile sicer splošne, vendar še zadostne.
VSL sklep Cst 30/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.07.2018predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - pogoji za začetek stečajnega postopka - potrjena prisilna poravnana - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - zamuda dolžnika - ločitvena pravica - zavarovane terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zamuda s plačilom zavarovane terjatve - načrt finančnega prestrukturiranja - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - prednostno poplačilo - zapadlost terjatve ločitvenega upnika - dospelost terjatve - domneva insolventnostiLočitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica. Zastavna pravica je pravica in ne dolžnost, upnik je torej ni dolžan izkoristiti. Zamuda je stanje, ki nastane, če dolžnik v obligacijskem razmerju ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, to je v trenutku njene zapadlosti. Predpostavki dolžnikove zamude sta zapadlost obveznosti in neizpolnitev s strani dolžnika. Z nastopom zamude dolžnikova obveznost izpolnitve ne preneha, upnik lahko še naprej od dolžnika zahteva izpolnitev. Obenem z izpolnitvenim zahtevkom pa lahko upnik začne uresničevati prednostne poplačilne pravice iz naslova zavarovanja. ZFPPIPP ne ureja vsebine poplačilnega upravičenja (tako da bi določal posebna pravila o uveljavitvi...
VSL Sklep Cst 537/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2018predlog za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočno potrjena prisilna poravnavaZa položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja. Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba nadaljevati postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
VSL Sklep Cst 457/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.09.2018poenostavljena prisilna poravnava - mikro družba - zloraba pravic - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus predloga - načrt finančnega prestrukturiranjaRes je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.
VSL Sodba in sklep I Cpg 1264/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.09.2018hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnikaHkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ. Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje...

Izberi vse|Izvozi izbrane