<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 530/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.530.2018

Evidenčna številka:VSL00018659
Datum odločbe:14.11.2018
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Maja Jurak (poroč.), Valerija Jelen Kosi
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - obseg presoje - odprava insolventnosti

Jedro

Samo v primeru, ko upniki konkretizirano in dokazno podprto uveljavljajo ugovor zlorabe pravice, se je sodišče dolžno opredeliti do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka. Pa še to le do te mere, da presodi, ali vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja ukrepe, ki so očitno neutemeljeni in niti na prvi pogled ne morejo doseči navedenih ciljev, saj je tedaj mogoče skleniti, da gre za zlorabo pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    Obrazložitev

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrže dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, vložen 24. 11. 2017.

    1. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo dolžnik M. d. o. o. V pritožbi je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.

    2. Pritožba dolžnika je bila vročena v odgovor upnici H. d. o. o., Ljubljana, ki pa nanjo ni odgovorila.

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da se je v ponovljenem postopku ukvarjalo z vprašanjem, ali je iz predloga načrta finančnega prestrukturiranja in iz poročila o finančnem položaju in poslovanju očitno mogoče priti do zaključka, da dolžnik s takim načrtom finančnega prestrukturiranja ne more doseči odprave insolventnosti. Sklenilo je, da dolžnik ni uspel dokazati svojih trditev o prodaji svojih nepremičnin po ocenjeni tržni ceni, kot tudi ne trditev o ocenjenih zneskih prodaje poslovnih deležev v drugih družbah. Posledično je, po oceni sodišča prve stopnje, vprašljivo tudi poplačilo regresnih zahtevkov teh družb. Menilo je tudi, da je bilo v načrtu finančnega prestrukturiranja nekonkretizirano predvideno povečanje obsega poslovanja v tekočem in prihodnjem letu, zaradi česar je štelo dolžnikovo navedbo v tej smeri kot nezadostno.

    5. Sodišče se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne spušča v vsebinsko presojo ekonomske smotrnosti predlaganih ukrepov in možnosti za njihovo uspešnost. Do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka se je dolžno opredeliti le, v kolikor upnik ustrezno konkretizirano in dokazno podprto uveljavlja ugovor zlorabe pravice.1

    6. V konkretnem postopku je bila kontradiktornost v zvezi z ugovorom zlorabe pravice do postopka poenostavljene prisilne poravnave vzpostavljena šele z vložitvijo pritožbe upnice (H. d.o.o.; nadalje: upnica) zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru St 000/2017 z dne 3. 1. 2018. Upnica je šele v pritožbi z dne 17. 1. 2018 lahko podala trditveno podlago in predlagala izvedbo dokazov za svoje navedbe v zvezi z ugovorom zlorabe pravice. Dolžnik je nato odgovoru na pritožbo z dne 28. 2. 2018 odgovoril na navedbe upnice ter podal pojasnila o predvidenih ukrepih za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti kot realnih ukrepih, sposobnih za dosego cilja finančnega prestrukturiranja družbe. V dokaz svojih navedb je predložil tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki jih je izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin ter oceno vrednosti nepremičninskih pravic, ki jo je izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Pritožbeno sodišče je zaradi takšnega poteka postopka, torej zato, ker se upnica o dolžnikovih pojasnilih in predloženih dokazih, podanih v odgovoru na pritožbo, še ni imela možnosti izjaviti, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 3. 1. 2018.

    7. Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 3. 1. 2018 dolžnikov odgovor vročilo upnici. Upnica na dolžnikova pojasnila v zvezi z ukrepi za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti družbe z vlogo z dne 23. 5. 2018 ni odgovorila, temveč je podrobneje pojasnjevala druga svoja stališča (glede terjatve v višini 1 mio EUR, glede delitve terjatev na zavarovani in nezavarovani del, glede glasovanja povezanih oseb).

    8. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, se je sodišče prve stopnje kljub temu podrobno ukvarjalo s presojo, ali bo s predlaganimi ukrepi mogoče zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost družbe. Sodišče v postopek poenostavljene prisilne poravnave poseže zgolj tedaj, ko upniki uspejo konkretizirano in dokazno podprto prepričati sodišče, da predstavlja predlagana poenostavljena prisilna poravnava zlorabo pravice do poenostavljene prisilne poravnave. V konkretnem primeru pa upnica na obrazložena pojasnila dolžnika s predloženimi dokazili ni odgovorila, iz česar bi kvečjemu izhajalo, da je ta podrobnejša pojasnila dolžnika sprejela kot prepričljiva. Samo v primeru, ko upniki konkretizirano in dokazno podprto uveljavljajo ugovor zlorabe pravice se je sodišče dolžno opredeliti do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka. Pa še to le do te mere, da presodi, ali vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja ukrepe, ki so očitno neutemeljeni in niti na prvi pogled ne morejo doseči navedenih ciljev, saj je tedaj mogoče skleniti, da gre za zlorabo pravice. ZFPPIPP torej ne daje sodišču pooblastila, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave samo ocenjuje, ali je dolžnik s predloženim načrtom finančnega prestrukturiranja uspel z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika. Ta presoja je v postopku poenostavljene prisilne poravnave na upnikih, ki glasujejo za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.

    9. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi sklenilo, da dolžnik ni resnično in pošteno prikazal svojega finančnega položaja in poslovanja, saj v poročilu o finančnem položaju in poslovanju ni navedel, da ga upnica terja za plačilo zneska 1.072.756,57 EUR, kar je predmet spora v zadevi pod opr. št. I Pg 516/2015, o katerem pa še ni bilo razsojeno. Ugotovilo je tudi, da iz predloženih listin ne izhaja, da bi dolžnik predvidel rezervacijo sredstev ob morebitnem neuspehu v pravdi, zaradi česar v takem primeru predloženi načrt finančnega prestrukturiranja dolžniku ne bo mogel zagotoviti kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti.

    10. Dolžnik je v zvezi s tem stališčem sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku predložil mnenje pooblaščenega revizorja. Ker gre za vprašanje razlage določb Slovenskih računovodskih standardov 2016 in s tem za uporabo prava, ne pa za ugotavljanje dejstev, je pritožbeno sodišče stališča pooblaščenega revizorja, izražena v tem mnenju, upoštevalo pri presoji kot obrazložena stališča dolžnika. Kot izhaja iz navedenega mnenja gre za potencialno obveznost, ki se še ne more pripoznavati med postavkami dolgov v bilanci stanja, saj v času sodnega spora še ni jasno, če bo do upravičenosti izpolnitve oziroma poravnave prišlo (SRS 9.7.), za take potencialne obveznosti pa tudi ni smiselno oblikovati dolgoročnih rezervacij (SRS 10.5). Podana pojasnila pritožbeno sodišče ocenjuje kot dovolj obrazložena in prepričljiva, zaradi česar stališču stališča prve stopnje tudi v tem delu ni mogoče slediti.

    11. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča izhajalo iz zmotnih materialnopravnih stališč, zaradi česar se ne opredelilo do drugih upničinih navedb. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

    --------------------

    1Tako stališče izhaja tudi iz odločb Cst 4/2017 in Cst 442/2016.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 221d

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    22.02.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1ODM1