<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC Sklep II Ip 19/2018
ECLI:SI:VSCE:2018:II.IP.19.2018

Evidenčna številka:VSC00008876
Datum odločbe:07.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Pešec (preds.), Irena Leskovšek Jurjec (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu

Jedro

Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani IV., V. in VI. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom poplačalo iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine: stroške [...] (I. točka izreka). Poplačalo je davek na promet z nepremičnino 9.607,64 EUR (II. točka izreka) in prednostno terjatev R. S. 550,23 EUR (III. točka izreka). Nato je poplačalo celotno terjatev tretjega upnika 459.985,21 EUR (IV. točka izreka), delno terjatev prvega upnika 18.437,00 EUR in zavrnilo upnikovo zahtevo za poplačilo 666,39 EUR (V. točka izreka). Ugotovilo je, da ni poplačana terjatev prvega upnika 1.910,85 EUR, kot tudi terjatev drugega upnika (VI. točka izreka). Ugotovilo je, da je po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu 18. 9. 2017 opravilo narok za razdelitev zneska 490.000,00 EUR. Na naroku je pooblaščenki dolžnika izročilo vloge - prijavljene terjatve upnikov in zastavnih upnikov. Dolžnik naj bi v 3 dneh predložil dokaze o delnih plačilih. Z vlogo z dne 21. 9. 2017 je predlagal naj se terjatve poplačajo v skladu s pogoji poenostavljene prisilne poravnave, ki je potekala nad dolžnikom St 6487/2014 pri Okrožnem sodišču v Celju in je potrjena 22. 5. 2015, to je zmanjšanje navadnih terjatev za 75 % z odložnim pogojem iz sklepa, posebej terjatev tretjega upnika 123.111,04 EUR, ker je ta prijavljena v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Tretji upnik ima poplačilno pravico kot hipotekarni upnik ter upnik v izvršbi in ker ta na dan razdelitvega naroka v skladu z obračunom sodišča znaša 383.183,19 EUR, upnik pa zahteva 379.985,21 EUR, torej manj kot znaša terjatev po sklepu o izvršbi (notarski zapis SV ... z dne 13. 10. 2010, ko je bila zavarovana terjatev upnika 280.000,00 EUR), je tretjega upnika poplačalo v znesku, kot je zahteval v vlogi 379.985,21 EUR. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje, da so terjatve zmanjšane v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ker se je zavezal, da bo prednostne in zavarovane terjatve plačal 100 % oziroma gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, na katere po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) potrjena prisilna poravnava ne vpliva.

2. Zoper IV. do VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je nesporno, da je tekom izvršilnega postopka Okrožno sodišče v Celju s sklepom St 6487/2014 z dne 22. 5. 2015 potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo nad dolžnikom. Iz izreka sklepa izhaja, da se navadne terjatve upnikov zmanjšajo za 75 %, za preostalih 25 % navadnih terjatev se odloži plačilo na 5 obrokov v petih letih. Iz listinskih dokazov, ki jih je dolžnik vložil v spis (notarski zapis o izidu glasovanja o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave SV ... z dne 7. 5. 2015 ter priloženih izjav upnikov), izhaja, da je tudi tretji upnik podal izjavo z dne 5. 5. 2015, ki je sestavni del notarskega zapisa, da ima iz naslova kreditne pogodbe št. ... navadno terjatev 123.111,04 EUR ter da se poplačilo izvede po pravilih sprejete prisilne poravnave. Ta terjatev izhaja tudi iz posodobljenega seznama navadnih terjatev notarja SV ... z dne 9. 2. 2015 pod zaporedno št. 1 ter višina nezavarovane terjatve 123.111,04 EUR. V konkretnem primeru je šlo v postopku prisilne poravnave med tretjim upnikom in dolžnikom za prestrukturiranje zavarovanih terjatev na podlagi dogovora med dolžnikom in ločitvenim upnikom, ki je glasoval v prisilni poravnavi. Prostovoljno prestrukturiranje učinkuje na terjatve, katerih imetniki soglašajo s prestrukturiranjem. Glede na to, da je tretji upnik glasoval v postopku prisilne poravnave, je soglašal s prestrukturiranjem svoje zavarovane terjatve v delno zavarovano in delno nezavarovano terjatev. Do prestrukturiranja terjatve, ko se zavarovana terjatev razdeli na novo zavarovano terjatev in na nezavarovano terjatev, pride s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave. Skladno s sprejeto poenostavljeno prisilno poravnavo in opisanim prestrukturiranjem zavarovane terjatve je tretji upnik vsakomesečno pošiljal dolžniku stanje dolga po kreditni pogodbi št. ..., za katero teče izvršilni postopek. Iz zadnjega obvestila pred razdelitvenim narokom za avgust 2017 z dne 24. 8. 2017 izhaja stanje dolga na 23. 8. 2017 na račun glavnice, rednih in zamudnih obresti skupaj 235.107,31 EUR. Iz istega kredita znaša dolg dolžnika po zahtevku upnika na 23. 8. 2017, upoštevajoč dva zapadla obroka iz prisilne poravnave po 6.155,55 EUR, skupaj 12.311,10 EUR ter zamudne obresti 647,19 EUR, skupaj po prisilni poravnavi za nezavarovani del terjatve iz kredita 12.958,29 EUR. Dolžnik priznava višino dolga do upnika po kreditni pogodbi št. ... v skupni višini 248.065,60 EUR (235.107,31 EUR + 12.958,29 EUR), kot je izven postopka od dolžnika zahteval upnik, ki se očitno zaveda učinkov potrjene prisilne poravnave na terjatev.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upnikom s pozivom. Odgovoril je tretji upnik in navaja, da iz njegove podpisane izjave dejansko izhaja, da je pristal na zmanjšanje plačila za 123.111,04 EUR. Na to je pristal samo iz razloga, kjer je bila vrednost nepremičnine, last dolžnika do celote, v načrtu finančnega prestrukturiranja z dne 17. 12. 2014 upoštevana samo v višini 304.800,00 EUR. Razlika med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin je znašala natanko 123.111,04 EUR. Nepremičnina je bila na dražbi 3. 4. 2017 prodana za 490.000,00 EUR, kar je za 185.200,00 EUR več, kot je bila upoštevana vrednost v načrtu finančnega prestrukturiranja z dne 17. 12. 2014. Tretji upnik je upravičeno zahteval poplačilo terjatev, ki jih je imel zavarovane z ločitveno pravico, saj je prodana nepremičnina to dopuščala. Z nobeno izjavo v postopku poenostavljene prisilne poravnave se ni odpovedal zavarovanim terjatvam ali ločitvenim pravicam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik je že na razdelitvenim naroku 18. 9. 2017 opozarjal, da je tretji upnik prijavil terjatev v znesku, ki mu ne pripada, in se skliceval na poenostavljeno prisilno poravnavo. Sodišče prve stopnje ga je na naroku pozvalo, da predloži dokaze o plačilih in dolžnik je v vlogi z dne 21. 9. 2017 obširno razlagal zakaj upnikom ne pripadajo priglašeni zneski kot posledica potrjene poenostavljene prisilne poravnave nad njim. Te trditve utemeljeno ponavlja v pritožbi. V razmerju do tretjega upnika je sicer sporna samo terjatev po posojilni pogodbi št. ..., ki jo je priglasil v skupnem znesku glavnice in obresti 379.985,21 EUR in jo je sodišče prve stopnje priznalo v celoti. Dolžnik se utemeljeno sklicuje na listine v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Iz notarskega zapisa izjave dolžnika SV ... z dne 9. 2. 2015 izhaja, da naj bi imel tretji upnik nezavarovani del terjatve 123.111,04 EUR. Tudi po njegovi izjavi o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave po četrtem in petem odstavku 221.e člena ZFPPIPP z dne 5. 5. 2015 izhaja, da soglaša, da se njegova terjatev 123.111,04 EUR na 30. 9. 2014 po kreditni pogodbi št. ... zmanjša oziroma odloži dospelost ter se ne obrestuje v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave, da se zmanjša za 75 % vrednosti, plačilo zmanjšane terjatve pa bo izvedeno v petih enakih obrokih v petih letih po pravnomočnosti poenostavljene prisilne poravnave, pri tem je obrestna mera 0 % od dneva začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave do izteka roka za poplačilo. Sporno tako je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi št. 1310895 je zavarovani del (po navedbah dolžnika je to 235.107,31 EUR in se sklicuje na opomin tretjega upnika z dne 24. 8. 2017) ter kateri je nezavarovani del (po navedbah dolžnika je to 12.958,29 EUR in se prav tako sklicuje na opomin tretjega upnika z dne 24. 8. 2017). Sodišče prve stopnje ni vročilo te obrazložene vloge dolžnika z dne 21. 9. 2017 s prilogami upnikom, da bi imeli možnost izjave pred njim. V izpodbijanem sklepu je zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje. Pritožbene navedbe veljajo enako za poplačilo prvega in drugega upnika. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo sklep v izpodbijanem delu in v njem zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti kateri deli terjatev upnikov so bili zavarovani in kateri ne. Upnikom naj da možnost izjave o vlogi dolžnika z dne 21. 9. 2017. Lahko opravi tudi narok.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 196, 197, 198, 208
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 221e, 221e/4, 221e/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3ODc4