<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 142/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.142.2012

Evidenčna številka:VSL0070133
Datum odločbe:30.05.2012
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prisilna poravnava - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic - prijava zavarovanih terjatev

Jedro

Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. ZFPPIPP.

Dejstvo, da sta upnika terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave ni odločilno, ker jim s tem (oziroma zaradi tega) zavarovanje terjatev v postopku prisilne poravnave ni prenehalo.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in nad dolžnikom začelo stečajni postopek.

2. Zoper sklep so se pritožili dolžnik in trije upniki; pritožbo upnika E. d.d., je sodišče prve stopnje zavrglo, ostale pritožbe pa predložilo v reševanje višjemu sodišču.

3. Vse tri pritožbe so vsebinsko enake; pritožniki so uveljavljali pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka, s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je prisilna poravnava potrjena, podrejeno pa, da ga razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču z navodili o postopanju.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je osnova za izračun deleža glasovalnih pravic iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP enaka znesku 4.119.669,96 EUR in da znaša vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, 1.807.646,46 EUR, kar predstavlja 43,878 %. Pritožniki v pritožbi uveljavljajo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede izračunane višine osnove za izračun deleža glasovalnih pravic. Navajajo, da je sodišče prve stopnje pri izračunu višine osnove za izračun deleža glasovalnih pravic materialnopravno zmotno upoštevalo tudi terjatev upnika E. d.d. v višini 715.306,44 EUR, ki jo ima upnik zavarovano z maksimalno hipoteko v višini 1.600.000,00 EUR in terjatev upnice DURS v višini 769.366,37 EUR z obrestmi, ki je zavarovana z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnikov, da začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje na zavarovane terjatve (2. odstavek 160. člena ZFPPIPP). Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. zakona (3. odstavek 200. člena ZFPPIPP).

7. Iz poročila upravitelja o izidu glasovanja z dne 30.3.2012 izhaja, da je terjatev upnika E. d.d. upošteval v višini 715.306,44 EUR ter upnice DURS v višini 809.927,17EUR. Delež prvega predstavlja 17,363%, delež druge pa 19,660% vseh glasovalnih pravic. Ker navedena upnika nista glasovala za sprejetje prisilne poravnave, je njun skupni delež proti znašal 37,023% glasov, iz česar izhaja, da so pritožbene trditve, v kolikor se izkažejo za utemeljene, bistvene za pravilno odločitev o izidu glasovanja.

8. Kot je pojasnjeno že v 6. odstavku obrazložitve, je za pravilno odločitev o izidu glasovanja odločilno, ali imata upnika res svoje terjatve zavarovane ter do katere višine. Do višine, do katere imata upnika zavarovane terjatve, se terjatve pri izračunu deleža glasovalnih pravic ne morejo upoštevati, razen ob pogojih za uporabo izjeme, ki je določena v 3. odstavku 200. člena ZFPPIPP.

9. Na podlagi listin, na katere se sklicujejo pritožniki, pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ali je sodišče prve stopnje terjatve izpostavljenih upnikov pravilno v celoti upoštevalo kot navadne (nezavarovane) terjatve. Dejstvo, da sta upnika terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave pa ni odločilno, ker jim s tem (oziroma zaradi tega) zavarovanje terjatev v postopku prisilne poravnave ni prenehalo (2. odstavek 160. člena ZFPPIPP).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje od upravitelja zahtevati, da na podlagi podatkov dolžnika ugotovi in poda izjavo, ali imata upnika terjatvi zavarovani z zastavno pravico in do kakšne višine vrednosti zastavljenega premoženja. Pri izračunu deleža glasovalnih pravic bo nato smelo upoštevati le tisto višino terjatev upnikov, ki presegajo višino zavarovanja in ima zaradi tega naravo navadne terjatve.


Zveza:

ZFPPIPP člen 160, 160/2, 200, 200/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3NDUw