<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 279/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.279.2014

Evidenčna številka:VSL0063111
Datum odločbe:02.07.2014
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Vesna Jenko (poroč.), mag. Valerija Jelen Kosi
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prisilna poravnava - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - insolventnost

Jedro

Tako kot prvostopenjsko sodišče pri odločanju o začetku postopku prisilne poravnave ne presoja, ali je dolžnik insolventen, pač pa opravi le formalen preizkus predloga za začetek postopka (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP), tudi v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je predlagatelj zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, sodišče ne presoja, ali je dolžnik postal solventen. Zadostuje namreč že opis okoliščin in predložitev dokazov, iz katerih dolžnik izvaja svojo trditev, da je ponovno postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek prisilne poravnave nad dolžnikom T. d.o.o., matična številka 000 ustavilo (1. točka izreka) in razrešilo A. L., ki je bila imenovana za upravitelja v postopku prisilne poravnave (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik D. d.o.o., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik je dne 3. 6. 2014 umaknil predlog za začetek postopka prisilne poravnave z navedbo, da je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, saj je z največjim nezavarovanim upnikom dosegel dogovor o odlogu zapadlosti terjatev v višini 1.164.694,16 EUR, v celoti poplačal obveznosti iz naslova zapadlih davkov in prispevkov, 30. 5. 2014 pa je zoper F. in druge vložil tudi tožbo na ničnost kreditne pogodbe kot simuliranega pravnega posla, na ugotovitev neobstoja terjatev ter izbris na tej podlagi pridobljenih hipotek iz zemljiške knjige. S temi ukrepi je odpravil vzroke insolventnosti in ponovno postal dolgoročno in kratkoročno plačilno sposoben. Umiku je priložil tudi tožbo z dne 30. 5. 2014, izpisek iz zemljiške knjige, izpis kartice T. d.o.o. iz sistema E-davki in kopijo dogovora z upnikom K. d.d. o odlogu zapadlih terjatev. Naknadno je predložil tudi kopijo začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2233/2014 z dne 6. 6. 2014, s katero je sodišče F. in družbi D. d.o.o. prepovedalo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz imetništva terjatev po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 7316/11 z aneksi, vključno z vnovčevanjem ali prenašanjem teh terjatev na tretje osebe.

5. Po tretjem odstavku 149. člena ZFPPIPP mora predlagatelj, ki umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, v izjavi o umiku predloga opisati okoliščine, zaradi katerih je znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in izjavi o umiku predložiti dokaze o tem. Dolžnik je temu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil z zgoraj povzetimi navedbami okoliščin o odpravi vzrokov za insolventnost in predložitvijo ustreznih dokazov o tem, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče.

6. V taki procesni situaciji namreč sodišču ni dana možnost izvedbe kontradiktornega postopka ali postavitve izvedenca finančne stroke, s pomočjo katerega bi sodišče lahko presojalo, ali so zatrjevane in dokazane okoliščine rezultirale v odpravi insolventnostni, pač pa mora v skladu z 2. točko 4. odstavka 149. člena ZFPPIPP v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga ustaviti postopek prisilne poravnave, ne da bi izdalo sklep o začetku stečajnega postopka po drugem odstavku tega člena. Kontradiktoren je postopek zaradi ugotavljanja (in)solventnosti dolžnika, če ta umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, le v primeru, če je bil zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave prekinjen postopek odločanja o upnikovem predhodnem predlogu za začetek stečajnega postopka (1. točka četrtega odstavka 149. člena ZFPPIPP). Za tak primer pa, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ne gre. Drugače povedano: tako kot prvostopenjsko sodišče pri odločanju o začetku postopku prisilne poravnave ne presoja, ali je dolžnik insolventen, pač pa opravi le formalen preizkus predloga za začetek postopka (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP), tudi v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je predlagatelj zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, sodišče ne presoja, ali je dolžnik postal solventen. Zadostuje namreč že opis okoliščin in predložitev dokazov, iz katerih dolžnik izvaja svojo trditev, da je ponovno postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

7. Ker je obstoj insolventnosti dolžnika splošna predpostavka za začetek kateregakoli postopka zaradi insolventnosti, so upniki varovani pred morebitnimi špekulativnimi nameni dolžnika pri predlaganju začetku postopka prisilne poravnave z določbami, da mora biti predlogu za prisilno poravnavo priloženo tudi poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (1. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP), ki ga mora revidirati revizor (tretji odstavek 142. člena ZFPPIPP) in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja (4. točka drugega odstavka 141. člena v zvezi z drugim odstavkom 146. člena ZFPPIPP). Takega določila v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ker je dolžnik izven postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, sicer ni. Vendar je po presoji pritožbenega sodišča v ZFPPIPP vgrajeno varovalo upnikov pred umikom predloga za začetek postopka prisilne poravnave s posledico ustavitve postopka prisilne poravnave iz morebitnih špekulativnih namenov dolžnika in tudi dolžnika pred nepremišljenim umikom predloga zaradi ponovne vzpostavitve solventnosti. Po petem odstavku 149. člena ZFPPIPP namreč dolžnik dve leti po izdaji sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če sodišče ustavi postopek prisilne poravnave po 2. točki četrtega odstavka tega člena.

8. Tako se pokaže, da pritožnik s pritožbeno trditvijo, da dolžnik z ukrepi, ki jih je navedel v umiku predloga, ni odpravil insolventnosti, ne more uspeti. Po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnik ne more uspeti niti s trditvami o formalnih in vsebinskih pomanjkljivostih, zaradi katerih bi bilo treba sklep o zavarovanju spremeniti in zavrniti predlog za izdajo začasne odredbe. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča glede izdaje sklepa o zavarovanju z dne 6. 6. 2014 namreč sodišče v postopku prisilne poravnave ni dolžno, niti pristojno presojati.

9. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 141/2-4, 142, 142/3, 146, 146/2, 149, 149/3, 149/4-1, 149/4-2, 149/5, 153, 153/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxNTM5