Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1042cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM sklep I Cpg 99/2017Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek28.03.2017poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - zavrženje tožbeGlede na razloge, ki jih je sodišče druge stopnje navedlo v točki 5 obrazložitve svoje odločbe, s takšnim stališčem izpodbijanega sklepa (načeloma in v celoti) ni mogoče soglašati. Kot je že bilo omenjeno in na kar se tudi pritožba utemeljeno sklicuje, se namreč v postopku PPP ne uporabljata 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP. Je pa obravnavana zadeva glede na vsebino sklepa o potrjeni PPP nekoliko specifična in „ponuja rešitev“, ki sicer iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, ima pa za posledico zavrženje tožbe. Sodišče druge stopnje je po vpogledu v podatke PRS (sodni/poslovni register na portalu Ajpes) ugotovilo, da je bil v postopku PPP Okrožnega sodišča v Mariboru St 3916/2016 na dolžnikom (toženko) dne 28. 12. 2016 izdan sklep o potrditvi takšne prisilne poravnave. Iz izreka sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje ni le potrdilo PPP in ugotovilo njene vsebine (točka 1 izreka), ampak je odločilo (tudi), da je dolžnik terjatve...
Sodba II Ips 242/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013menica - aval - poroštvo - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje - prisilna poravnava trasantaKer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.
VSL sklep III Cpg 52/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.07.2000prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnavaUpnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst. 137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti. 
VSL sklep II Ip 3144/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek16.09.2015zavarovanje s predhodno odredbo – nedovoljenost zavarovanja – prisilna poravnava – namen prisilne poravnave – pravnomočno potrjena prisilna poravnava – prenehanje pravice uveljavljati plačilo pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi – jezikovna razlaga – sistematična razlaga določb zakona – namenska razlagaDoločbe ZIZ o predhodni odredbi je treba razlagati povezano z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi. Namen postopka prisilne poravnave je dati dolžniku čas, da zagotovi nadaljevanje poslovanja in odpravi stanje insolventnosti in temu je namenjena tudi določitev (novih) rokov za plačilo terjatev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave. Če bi se upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, omogočilo doseči zavarovanje terjatev, za katerih plačilo po pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave rok še ni potekel, s prehodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil namen tega postopka izničen. V tem smislu je treba razlagati določbo, da s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem postopku (ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni...
VSL sklep Cst 270/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.05.2018poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - razrešitev upraviteljaNamen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka. Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.
VSK sodba Cpg 167/2015Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek20.08.2015izvršilni postopek – prisilna poravnava – stečaj – zastavna pravica – ločitvena pravica – sklep o izvršbiPo določbi 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ker se to v predmetni zadevi ni zgodilo, tožeča stranka ni pridobila zastavne pravice in s tem tudi ne ločitvene pravice. Pri tem ni pomembno, zakaj do izdaje sklepa o izvršbi in s tem do nastanka ločitvene pravice še ni prišlo.V predmetni zadevi izvršilni postopek v trenutku začetka insolvenčnega postopa še ni prišel do točke, ko bi o predlogu upnika za izvršbo sploh že bilo odločeno, zato o pridobljeni ločitveni pravici v nobenem primeru ni mogoče govoriti.
VSL sklep Cst 295/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.07.2014nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - poenostavljena prisilna poravnavaKer je 6.5.2014 postal pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, in je s tem ovira za nadaljevanje prekinjenega postopka prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prekinjeni predhodni stečajni postopek nadaljuje.
VSL sodba I Cpg 786/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2010poslovna odškodninska odgovornost – prisilna poravnava kot vzrok neplačila – namen prisilne poravnave – namerno neplačiloTožeča stranka glede protipravnosti (oziroma kršitve pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega ravnanja) ni zmogla dokaznega bremena. Ni namreč uspela dokazati, da tožena stranka tožeči stranki pogodbenih obveznosti namenoma ni poravnala. Namen prisilne poravnave je odprava dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, torej odprava ekonomskega stanja, zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne stečajni postopek. V primeru potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Namen prisilne poravnave naj bi se torej odražal v zgodnji odpravi prezadolženosti dolžnika. Na tem mestu velja poudariti, da je upnik kot dober gospodarstvenik dolžan pretehtati rizike svojega poslovnega odnosa z dolžnikom, z vstopom v to razmerje naj bi po naravi stvari namreč prevzel tudi del tveganja.
Sodba in sklep VIII Ips 364/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnavaTožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.
VSL sklep II Ip 4682/2013Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek15.01.2014prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopkaSklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
VSL sklep I Cpg 1321/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.11.2013oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev – trditvena podlaga - prisilna poravnava – nemožnost unovčitve premoženjaTožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.
VSL Sklep Cst 69/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.02.2021prisilna poravnava - upniški odbor - razrešitev upravitelja - imenovanje novega upravitelja - zmotna uporaba materialnega pravaRazlaga sodišča prve stopnje, da je treba v primeru, ko je v postopku zaradi insolventnosti vzpostavljen tako upniški odbor navadnih upnikov kot upniški odbor ločitvenih upnikov, glasove članov obeh odborov seštevati, izvotli smiselnost ustanovitve dveh odborov.
VSL sklep Cst 248/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.04.2016sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – seznam upnikom, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnavaŽe iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.
VSL sklep III Cp 2488/2002Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.02.2003predhodna odredba - predznamba - opravičba predznambe - zastavna pravica - ločitvena pravica - ločitveni upnik - potrjena prisilna poravnavaS predhodno odredbo s predznabmo zastane pravice na dolžnikovi nepremičnini se zavaruje bodoča izterjava denarne terjatve, dokazne s kvalificirano javno listno, na podlagi katere je še ni mogoče zahtevati (prisilne izvršbe prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Od vknjižbe zastavne pravice se predznamba zastavne pravice razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. V takšnem primeru predznamba učinkuje kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo (določbi 25. in 46. člena Zakona o zemljiški knjigi). Upnik ima v postopku prisilne poravnave položaj ločitvenega upnika, če je pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil pravico, na podlagi katere ima pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred poplačilom drugih upnikov. Ena izmed ločitvenih pravic je tudi zastavna pravica. Upnica je z opravičbo predznambe zastavne pravice več kot dva meseca pred izdajo sklepa o...
VSL sklep II Cpg 631/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.1999dovolitev izvršbe - pravnomočnost - prisilna poravnava - prekinitev izvršbePo začetku postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe niti v poplačilo niti v zavarovanje, zato bi moralo sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Ker pa je sklep o izvršbi postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je že tekočo izvršbo prekinilo. 
VSL Sodba I Cpg 1096/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.07.2017pogodba o dobavi toplotne energije - poenostavljena prisilna poravnava - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - nedovoljene novote - povečanje tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - odstop od pogodbeV sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložila v postopku prisilne poravnave.
VDS sodba Pdp 1272/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.11.2002prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - finančna reorganizacijaV 1. odst. 51. čl. ZPPSL je določeno, da mora program prenehanja delovnih razmerij vsebovati število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje, delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo ter rok za prenehanje delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke. Zato lahko delovno razmerje preneha le delavcem na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo, na drugih pa ne. 
VSL sklep I Ip 4207/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek11.02.2015pravnomočno potrjena prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove – vpliv potrjene prisilne poravnave na terjatev, glede katere teče pravda – uveljavljanje dejstva potrjene prisilne poravnave v izvršilnem postopku – načelo formalne legalitete – časovne meje pravnomočnostiDejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.
VSL sklep I Ip 395/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek03.05.2017predlog za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – poenostavljena prisilna poravnava – posodobljeni seznam terjatev – trditveno in dokazno bremeTrditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu, je na dolžniku, pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno, višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.
VSL sklep II Ip 5843/2013Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek29.01.2014potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listineV postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.

Izberi vse|Izvozi izbrane