Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1042cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cpg 684/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.05.2014potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopkaSodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
VSC Sodba Cpg 8/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.01.2020lastna bianco menica - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - zadolžnica - poenostavljena prisilna poravnava - učinki potrjene prisilne poravnaveDa bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti. V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi. Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za...
VSL sklep II Ip 5242/2013Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek26.02.2014izvršilni naslov – evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov – denarna terjatev – dolžnikova izbira – fakultativna obveznost – alternativna obveznost – prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – načelo enakega obravnavanja upnikov – res iudicataIz Uredbe št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov izhaja, da se pojem "zahtevek" nanaša le na (nesporen in zapadel) denarni zahtevek.Ker je bilo med strankama sporno, ali pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad dolžnikom učinkuje tudi na izterjevano terjatev, je sodišče moralo ugotoviti, kdaj je nastala izterjevana terjatev, to pa je lahko ugotovilo le z vpogledom v potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo, iz katerega je razvidna vsebina izreka sodbe avstrijskega sodišča.
UPRS Sodba II U 30/2018-28Upravno sodiščeUpravni oddelek14.10.2020okoljska škoda - prisilna poravnava - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - obremenjevanje in uničenje okolja - sanacija posega v prostorTerjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ne more učinkovati.
VSC Sklep II Ip 300/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek09.09.2020potrjena poenostavljena prisilna poravnava - sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - nadaljevanje prekinjenega postopkaV določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
VSK sklep II Cp 891/2001Višje sodišče v KopruCivilni oddelek05.03.2002izvršilni naslov - prisilna poravnava - nadaljevanje postopkaKer ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za terjatve, ugotovljene v tem sklepu, moč izvršilne listine, se učinki iz prvega izvršilnega naslova omejijo v skladu s pogoji iz prisilne poravnave in izvršilni postopek nadaljuje s tem novim naslovom. 
Sklep II Ips 718/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2007trditveno breme - izvršilni postopek - izvršilni naslov - potrjena prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti - učinki prisilne poravnave - opozicijski ugovorTretji odstavek 64. člena ZPPSL se nanaša na tiste terjatve, ki v sklepu o potrditvi prisilne poravnave niso bile ugotovljene niti ni upnik v zvezi z njimi pred potrjeno prisilno poravnavo pridobil izvršilnega naslova. Sklep o potrditvi prisilne poravnave v tem primeru nima moči pravnomočne odločitve, ampak ima le ustrezne materialnopravne učinke. Ker je potrjena prisilna poravnava dejstvo, ki v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve upnika, že obstaja, velja pravilo, da se mora stranka, ki ima za to pravni interes, nanj sklicevati že v samem postopku za ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), ne pa morda šele v obliki opozicijskega ugovora v izvršilnem postopku.
VSL sklep Cst 48/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.02.2013prisilna poravnava – prijava ločitvene pravice – prerekana ločitvena pravica – glasovalna pravica – zavarovane terjatve – pravni interes za pritožboZačetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane terjatve, niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava. To pomeni, da v postopku prisilne poravnave upnik z zavarovano terjatvijo nima glasovalne pravice pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave.Sklep o morebitni potrditvi prisilne poravnave ne vsebuje zavarovanih terjatev, pač pa le ugotovljene navadne terjatve. Morebiti prerekane terjatve in – ali ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave, pa upnik lahko uveljavlja v drugem sodnem postopku.
VSL sklep II Cp 1091/2007Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.08.2007odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - prisilna poravnava dolžnika - datum obračuna terjatveSodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do drugačnega dogovora. 
VDS sodba Pdp 140/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2007odpoved pogodbe o zaposlitvi - prisilna poravnavaKer je določba 106. člena ZDR jasna in nedvoumna in ker daje pristojnost za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le upravitelju prisilne poravnave, delodajalec brez posebnega pooblastila upravitelja prisilne poravnave svojim delavcem ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Citirana določba je v primerjavi s splošno določbo 1. odstavka 18. člena ZDR specialna določba, zato jo je potrebno uporabiti. 
Sodba III Ips 22/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.02.2012zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davkaKadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka. Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.
VSL sklep Cst 297/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.07.2014prisilna poravnava – imenovanje direktorja – mnenje upravitelja – mnenje upniškega odbora – sklep o soglasjuInsolventni dolžnik se ni dolžan posvetovati z upniki o novem poslovodji družbe, kaj takega je tudi precej oteženo in zamudno, saj ima dolžnik večje število upnikov, postopek prisilne poravnave pa česa takega ne prenese (postopek prisilne poravnave mora biti hiter). Gospodarska oseba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna, med postopkom prisilne poravnave pa je za obstoj dolžnika še posebej nevarno, če take osebe nima.
VSL sklep II Cpg 546/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.04.2014sodna taksa – umik tožbe – pravdni stroški – pouk o posledicah umika – prisilna poravnavaZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.
Sodba VIII Ips 278/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2005prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije - sklep o prenehanju delovnega razmerjaPravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, v kateri je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno tudi zmanjšanje števila delavcev, daje delodajalcu šele pravno podlago za odločitev o prenehanju delovnega razmerja: največ temu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo. Delodajalec pa mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
VSL sklep III Cpg 1292/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.12.2010prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov prisilne poravnave – nagrada upravitelja - ocena višine nadomestilaSodišče prve stopnje se je pri oceni višine nadomestila zaradi odmere predujma pravilno oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik.
VSL Sklep Cst 571/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.01.2021prisilna poravnava - prijava terjatev - ločitvena pravica - prerekana terjatev - verjetno izkazana terjatev - pravnomočno ugotovljena terjatev - neizpodbojna domnevaPritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.
VSL Sklep Cst 488/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.11.2019poenostavljena prisilna poravnava - omejitev dolžnikovih poslovPritožbeno sodišče dolžniku pojasnjuje še, da je v postopkih poenostavljene prisilne poravnave pomembno ravno to, da je intervencija sodišča minimalna in da ves postopek temelji na dogovarjanju dolžnika z upniki glede njegovega finančnega prestrukturiranja. Zato tudi v postopkih poenostavljene prisilne poravnave ni določen upravitelj, ki bi nadzoroval dolžnikove posle ali skrbel za enakopravno obravnavanje upnikov. Tako se mora dolžnik z upniki dogovoriti o tem, kaj se bo z vozili v nadaljevanju dogajalo, ali jih mora kot predmet leasinga vrniti, ali se bodo uporabljala, prodajala, registrirala in tako dalje.
VSC Sodba Cpg 85/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.05.2017razveljavitev potrjene prisilne poravnave - priznana navadna terjatev - zavarovana terjatev - nezavarovana terjatev - potrjena poenostavljena prisilna poravnavaBankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
VSL sklep Cst 165/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.04.2017poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepaS. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnikaDoločilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnavePo stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
VSL Sodba I Cp 495/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.07.2018uvedba postopka zaradi insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme dolžnikaV sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložil v postopku prisilne poravnave. Toženka izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do sklepa o uvedbi tega postopka zaradi insolventnosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane