Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1042cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cp 971/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.09.2000opustitev - prevozna pogodbaTožena stranka odgovarja za vse okoliščine, ki bi jih morala imeti pod svojim nadzorstvom in ki bi jih morala predvideti, pa jih ni. 
VSL sklep Cpg 996/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.06.1994prisilna poravnava - nepravočasna prijava terjatve - zavrženje prijavePrijavo terjatve, vloženo po preteku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v uradnem listu, poravnalni senat zavrže. 
VSL sklep Cpg 992/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.06.1994prisilna poravnava - družbeni kapital - podjetje v družbeni lastnini - podjetje z družbenim kapitalomMerilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP. 
VDS sodba Pdp 923/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.1999plača - prisilna poravnavaPrisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave. 
VSL sklep II Cpg 899/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.10.1999prisilna poravnava - izvršilni postopek - pravdni postopek - pristojnostZaradi ugovora dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine se je izvršilni postopek končal in nadaljeval pravdni postopek, zato sodišče prve stopnje za izdajo sklepa o prekinitvi postopka z dne 19.8.1999 ni imelo nobene podlage. 
VSL sklep Cpg 894/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.1995prisilna poravnava - ločitvena pravica - zastavna pravica - prekinitev izvršbeS pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe na dolžnikove premične stvari pridobi upnik šele pridobitni naslov za prisilno zastavno pravico. Prisilno zastavno pravico (ločitveno pravico) pa pridobi šele z rubežem premičnih stvari. Če rubež premičnih stvari do začetka postopka prisilne poravnave ni opravljen, se izvršilni postopek prekine. 
VSL sodba in sklep I Cpg 833/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.1999garancijska pogodba - sprememba pogodbene stranke - odstop od pogodbe - pogoji za odstopVstop nove stranke v pravice in obveznosti prejšnje pogodbene stranke je bil dogovorjen na način, da stranka, ki naj bi vstopila v pogodbo namesto prvotne pogodbene stranke, sklene novo garancijsko pogodbo z banko. Do sklenitve nove garancijske pogodbe med banko in novo stranko ni prišlo, zato je prvotno pogodbena stranka še vedno stranka garancijske pogodbe. 
VSL sklep III Cpg 82/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.11.1999prisilna poravnava - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - meje preizkusa predlogaPri presoji, ali so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave, se poravnalni senat omeji le na formalni preizkus dolžnikovega predloga za začetek tega postopka. V tej fazi postopka se poravnalni senat ne ukvarja z vsebinsko presojo predloga, torej z vprašanjem, ali bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti po pogojih iz eventuelno potrjene prisilne poravnave. 
VSM sklep Cpg 763/97Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek06.02.1998potrjena prisilna poravnava - dajatvena tožbaPotrjena prisilna poravnava ima pravne učinke proti vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, zato lahko upnik, ki je prepozno prijavil terjatev, vloži dajatveno tožbo, po kateri bo pravdno sodišče ugotovilo obstoj sporne terjatve ter naložilo dolžniku plačilo v skladu iz potrjene prisilne poravnave - 3.odst.64. člena ZPPSL. 
VDS sodba Pdp 701/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.1999plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbeTožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja. 
VSL sklep II Cpg 631/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.1999dovolitev izvršbe - pravnomočnost - prisilna poravnava - prekinitev izvršbePo začetku postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe niti v poplačilo niti v zavarovanje, zato bi moralo sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Ker pa je sklep o izvršbi postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je že tekočo izvršbo prekinilo. 
VSL sklep I Cpg 629/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.12.2000stroški izvršilnega postopka - prisilna poravnavaPo določbi 1. odstavka 62. člena ZPPSL so z ugotovljeno terjatvijo po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so prispele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi določbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka. V konkretnem primeru terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ne temelji na izvršljivi sodni odločbi, saj je te stroške prvostopno sodišče upniku priznalo šele z izpodbijano odločbo, po sklenitvi prisilne poravnave (4. odstavek 451. člena ZPP/77) in tudi ni bila prijavljena v postopku prisilne poravnave. 
VSL sklep II Cpg 594/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.1999izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog - pravni interesOd začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata. 
Sodba II Ips 584/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.1997odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - podnajemna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škodeTudi pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani običajni elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, krivda in vzročnost med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Po ugotovitvah nižjih sodišč je prišlo do prenehanja najemnega razmerja med toženkama in posledično do prenehanja podnajemnega razmerja med tožnico in prvo toženko zaradi tega, ker je tožnica ravnala protipogodbeno (ni izpolnjevala dogovorjenih obveznosti: ni plačevala najemnine v dogovorjeni višini in v poslovnih prostorih je opravila nedopustne posege). Ker je prišlo do prenehanja podnajemnega razmerja iz razlogov na njeni strani, ravnanje toženk (sklenitev poravnave in z njo dogovorjena rešitev spora) ni bilo protipravno. Z drugimi besedami pomeni, da je druga toženka v sporu s prvo toženko na podlagi 28. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih utemeljeno zahtevala prenehanje najemnega razmerja in izpraznitev...
Sodba II Ips 534/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.01.1997razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravica ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - sodna poravnava - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba)Iz dosedajšnjih navedb jasno sledi, da je v obravnavani zadevi bistveno, da gre za neizpolnitev obveznosti tožene stranke, določene v sodni poravnavi (ta v tožbenem zahtevku sploh ni zajeta). Zato uporaba določila 124. člena ZOR ne pride več v poštev. S sklenjeno sodno poravnavo je namreč dosežen isti učinek, kot če bi tožnica na podlagi 124. člena ZOR iztožila izpolnitev obveznosti tožene stranke in s sodbo pridobila možnost, da svojo terjatev izsili v izvršilnem postopku. Zato v primeru, če dolžnik iz sodne poravnave ne izpolni svoje obveznosti, iz tega razloga ni mogoče zahtevati njene razveze (seveda tudi ne razveze osnovnega, pred sodno poravnavo spornega pogodbenega razmerja). Ker predstavlja sodna poravnava izvršilni naslov, se lahko zahteva njena prisilna izvršba.
VSM sklep Cpg 518/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek21.11.1994prisilna poravnava - odmera sodnih taks - taksna oprostitevPo tarif. št. 20 Zakona o sodnih taksah se v postopku prisilne poravnave plača 1%-na poprečna taksa od seštevkov zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava. Zakon o sodnih taksah pozna v 13. členu taksno oprostitev zaradi slabih premoženjskih prilik le za fizične osebe, siceršnjo oprostitev za državne organe in druge v zakonu naštete pravne subjekte pa v 11. členu - med te pa ne spada dolžnik. 
VSL sklep III Cpg 48/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.05.1999prisilna poravnava v stečajuV postopku prisilne poravnave v stečaju se za prijavo terjatev ne uporablja določilo 44. člena ZPPSL temveč 137., 141., 142 in 143. člena ZPPSL. 
VSL sklep I Cpg 471/98Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.09.1999prisilna poravnava - pravdni stroškiV tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi. 
VSM sklep Cpg 461/97Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek10.10.1997stečaj - prisilna poravnavaPostopek prisilne poravnave v stečaju vodi - stečajni senat in se stečajni postopek zaključi šele s potrjeno prisilno poravnavo. Torej so udeleženci v postopku prisilne poravnave v stečaju poleg stečajnega dolžnika še upniki, ki so s pravočasno prijavo na oklic o začetku stečajnega postopka postali stečajni upniki.
VSL sklep Cpg 418/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.05.1995prisilna poravnava - taksni zavezanec - sodne takse - povprečna sodna taksaTaksni zavezanec je dolžnik prisilne poravnave, v čigar korist je bilo dogovorjeno znižanje obveznosti do upnikov in odložitev njihove izpolnitve. Povprečna taksa se plača od seštevka zneskov znižanih (in ne ugotovljenih) terjatev, saj je z njimi bila dosežena prisilna poravnava. Ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je ta, da vse dolžnikove obveznosti postanejo denarne obveznosti. Vendar pa lahko posamezni upnik prostovoljno (z obligacijskopravno pogodbo) pristane na drugačno izplačilo, torej na nedenarno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Povprečna taksa se plača tudi od seštevka zneskov (v bodoče delnice) konvertiranih terjatev, saj je tudi s seštevkom teh terjatev dosežena prisilna poravnava, le da se dolžnikove obveznosti izpolnijo nedenarno.

Izberi vse|Izvozi izbrane