<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba I Cp 319/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.319.2019
Evidenčna številka:VSM00028338
Datum odločbe:04.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Branko Reisman (preds.), Mirjana Pintarič (poroč.), Nina Vidic
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:pogodba o odstopu terjatve - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pavic - ločitvena pravica - hipoteka - publicitetni učinek - prisilna poravnava

Jedro

Za takšen učinek prenosa terjatve, glede na določbo 418. člena OZ (torej brez zavarovanja), bi se stranke pogodbe o odstopu terjatve morale izrecno dogovoriti, takšen dogovor pa po oceni sodišča druge stopnje iz 12. člena pogodbe ne izhaja.

Nadalje je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje iz 14. točki obrazložitve, da je za prehod registrske neposestne zastavne pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register in se pri tem sklicuje na pravno teorijo.

Sporazum ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnin (drugi in tretji odstavek 171. člena SPZ).

Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja pa ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ). Vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

„Ugotovi se, da ima terjatev stranskega intervenienta družbe A. d.o.o., Slovenska ul. 2, M. na osnovi izvršbe VL 157258/2014 v znesku 57.834,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2014, prednost pri poplačilu pred terjatvijo tožene stranke B.B., ki jo izterjuje v izvršilnih postopkih VL 75357/2009 in VL 84871/2009 in sicer na osnovi terjatev po kreditnih pogodbah številka 27508/34, 30657/75, 30658/05 in 30659/37, 30660/38 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, SV 85/2007 z dne 16. 4. 2007 med N. d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, M., kot upnikom in tožečo stranko družbo S. d.o.o. kot dolžnico in zastaviteljico na osnovi tega sporazuma vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin opr. št. 318-2184/2015-FDR z dne 27.04.2007 vrstni red učinkovanja zastavne pravice v korist N. Ulica Vita Kreigherja 5, M., na dan 24. 4. 2007, in na osnovi Pogodbe o odstopu terjatve 113/2010 med odstopnikom N. d.d. in prevzemnikom K. F. d.o.o. Pogodbe o odstopu terjatve št. 97/2010 med odstopnikom K. F. d.o.o. na prevzemnika M. s. M. J. s.p., Bresterniška ulica 71, B. in na osnovi Terminske pogodbe o odstopu oziroma prevzemu terjatve št. 001 in zastavne pravice med odstopnikom terjatve M. s. M. J. s.p in prevzemnikom stranskim intervenientom A. d.o.o., Slovenska ul. 2, M..“

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 6.960,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da ima terjatev stranskega intervenienta - družba A. d.o.o. prednost pri poplačilu pred terjatvijo tožene stranke B.B., ki jo izterjuje v izvršilnih postopkih VL 75357/2009 in VL 84871/2009 na osnovi terjatev po kreditnih pogodbah številka 27508/34, 30657/75, 30658/05 in 30659/37, 30660/38 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 85/2007 z dne 16. 4. 2007 med N. d.d. kot upnikom in tožečo stranko družbo S. d.o.o. kot dolžnico in zastaviteljico na osnovi tega sporazuma vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin opr. 318 - 2184/2015 - FDR z dne 27. 4. 2007 vrstni red učinkovanja zastavne pravice v korist N. d.d. na dan 24. 4. 2007, in na osnovi naslednjih pogodb o odstopu terjatve in zastavne pravice, pogodbe o odstopu terjatve med N. d.d. in K.F. d.o.o. na podlagi pogodbe o odstopu terjatve med upnikom K.F. d.o.o. in M.s. M.J. s.p. ter na osnovi Terminske pogodbe o odstopu oziroma prevzemu terjatve št. 001 in zastavne pravice med odstopnikom terjatve po kreditnih pogodbah in zastavni pravici M. s. M.J. s.p. na prevzemnika stranskega intervenienta A. d.o.o.. Nadalje je v II. točki izreka odločilo, da sta tožeča stranka in stranski intervenient dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 2.561,22 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka z družbo N. d.d. sklenila sporazum o zavarovanju denarnih terjatev SV 85/2007 po 171. in 146. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Na podlagi sporazuma o zavarovanju denarnih terjatev je N. d.d. pridobila neposestno zastavno pravico na premičninah tožeče stranke in je slednja vpisana v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju Register), z vrstnim redom učinkovanja zastavne pravice. Z vpisom zastavne pravice v register je postala slednja navzven zaznavna in je tožena stranka bila seznanjena z dejstvom, da so premičnine zastavljene upniku N. d.d.. Navedena terjatev je potem bila odstopljena družbi K.F. d.o.o., ki jo je odstopila M.s. M.J. s.p., slednji pa družbi A. d.o.o.. S tem pa ima stranski intervenient ves čas pravnomočni izvršilni naslov in zastavno pravico na premičninah tožeče stranke, to je družbe S. d.o.o., ki so predmet izvršbe v izvršilnem postopku med B.B. in tožečo stranko. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da neposestna zastavna pravica ustanovljena dne 24. 4. 2007 v korist upnika N. d.d. ni bila prenesena na K.F. d.o.o. in je prenehala, zaradi izrecnega dogovora med družbo N. d.d. in K.F. d.o.o.. Pogodba med N. d.d. in K.F. d.o.o. z dne 10. 3. 2010 o odstopu terjatve št. 113/2010 je v prvem odstavku 4. člena jasna in izrecno določa, da se na prevzemnika prenese terjatev s stranskimi pravicami, slednje pa določa tudi prvi odstavek 418. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Takšen dogovor velja kljub 12. členu pogodbe, v kateri sta se stranki dogovorili, da odstopnik prijavi v postopku prisilne poravnave nad tožečo stranko navadno terjatev brez ločitvene pravice. Nenazadnje pa je N. d.d. v postopku prisilne poravnave prijavila terjatev in ločitveno pravico. Zmotno je nadalje sodišče prve stopnje zaključilo, da gre za registrsko zastavno pravico za katero je za prenos potreben vpis novega zastavnega upnika v register. Zastavna pravica je bila vpisana v letu 2007 na N. d.d., ki je svojo terjatev prenesla na sedaj stranskega intervenienta z verigo pogodb. Sicer pa je tožena stranka svojo terjatev pobotala oziroma odstopila drugemu. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni oziroma razveljavi in vrne sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Tožeča stranka in stranski intervenient sta predmetno tožbo vložila v skladu z napotitvenim sklepom VL 75357/2009 in VL 84871/2009 z dne 12. 5. 2016 v skladu s 201. in 202. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.1

6. Sodišče prve stopnje je zahtevek na ugotovitev, da ima stranski intervenient A. d.o.o. prednost pri poplačilu pred terjatvijo tožene stranke B.B., ki jo je pridobil na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, sklenjene najprej med N. d.d. in K.F. d.o.o. s pogodbo o odstopu terjatve št. 113/2010, slednja pa jo je s pogodbo o odstopu terjatve št. 972009 prenesla na M.s. M.J. s.p., ta pa naprej na podlagi Terminske pogodbe o odstopu oziroma prevzemu terjatve št. 001 in zastavne pravice na stranskega intervenienta A. d.o.o., zavrnilo. Zaključilo je, da je s pogodbo o odstopu terjatve št. 113/2010 sklenjeno med N. d.d. in K.F. d.o.o. z dne 11. 3. 2010 N. d.d. odstopila terjatve brez ločitvene pravice, glede na 12. člena pogodbe v kateri sta stranki dogovorili način prijave terjatve v postopku prisilne poravnave nad tožečo stranko, ki je potekala pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod St 65/2010. Sodišče prve stopnje zaključuje, da ne glede na 4. člen pogodbe, ki določa, da z odstopom terjatve preidejo na prevzemnika tudi vse stranske pravice N. d.d., ločitvene pravice s pogodbo o odstopu terjatve ni prenesla. Takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je zmoten.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz pogodbe, ki sta jo sklenili N. d.d. in K.F. d.o.o. o odstopu terjatve št. 113/2010, in sicer njenega 4. člena jasno izhaja, da z odstopom terjatve, ki so natančno navedene v 2. členu pogodbe, in ki se nanašajo na terjatve N. d.d. do dolžnika S. d.o.o., odstopa skupaj z vsemi stranskimi pravicami. Zaključek sodišča prve stopnje, da do prenosa ločitvene pravice ni prišlo zaradi soglasja med N. d.d. in K.F. d.o.o., da bo v postopku prisilne poravnave nad S. d.o.o. prijavila samo terjatev brez ločitvene pravice je zmoten. Nenazadnje je N. d.d. v postopku prisilne poravnave nad S. d.o.o. prijavila tako terjatev, kot tudi ločitveno pravico in tekom prisilne poravnave upravitelja prisilne poravnave obvestila, da ni več upnica v postopku prisilne poravnave, ker je terjatev prenesla na K.F. d.o.o.. Prav tako je K.F. d.o.o. obvestil upravitelja prisilne poravnave, da je terjatev prenesel na M.s. M.J. s.p.. Na podlagi slednjega je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je N. d.d. K.F. d.o.o. odstopila zgolj terjatev brez ločitvene pravice. Za takšen učinke prenosa terjatve, glede na določbo 418. člena OZ2 (torej brez zavarovanja), bi se stranke pogodbe o odstopu terjatve morale izrecno dogovoriti, takšen dogovor pa po oceni sodišča druge stopnje iz 12. člena pogodbe ne izhaja.

8. Nadalje je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje iz 14. točki obrazložitve, da je za prehod registrske neposestne zastavne pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register in se pri tem sklicuje na pravno teorijo3.

9. Neposestno zastavno pravico ureja SPZ v členih od 170 do 177. Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičninah pri katerih zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. Nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 171. člena SPZ), v kateri sta natančno označena zastavni upnik in dolžnik ter zastavitelj, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, identifikacijski znaki za premičnine, višina in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatki na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na premičnini in s poplačilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari. Sporazum ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnin (drugi in tretji odstavek 171. člena SPZ). V primeru, ko so predmet zastavne pravice premičnine za katere se vodi register iz 177. člena SPZ nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v ta register, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja. V skladu s prvim odstavkom 177. člena se v postopku neposestne zastavne pravice, ki je vpisana v register uporabljajo določbe o hipoteki.

10. Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja pa ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ). Vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Glede na smiselno uporabo določb o hipoteki v primeru neposestne zastavne pravice na premičninah, ki je vpisana v register, je slednjo določbo potrebno uporabljati tudi v predmetni zadevi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je glede prenosa hipoteke v primeru prenosa terjatve že zavzelo stališče4, da za prenos hipoteke na cesionarja zadošča že cesija s hipoteko zavarovane terjatve in da sam vpis v zemljiško knjigo na prenos ne vpliva.5 V skladu s 418. členom OZ namreč preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka. Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je bila že predhodno vpisana. Naslednji hipotekarni upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju, ne glede vrstnega reda kot tudi ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Tako je prenos hipoteke potreben zgolj zaradi publicitetnih učinkov in ne pomeni prenehanja ali pridobitve stvarne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Smiselno je slednje stališče zavzeto v odločbah Vrhovnega sodišča (II Ips 75/2009 z dne 11. 5. 2009, II Ips 421/2007 z dne 27. 9. 2007, III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007, VSL sodba I Cpg 1792/2014 z dne 21. 1. 2015, VS RS III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007).

11. Zgoraj pojasnjeno lahko uporabimo tudi pri registrski neposestni zastavni pravici, saj je namen Registra enak zemljiški knjigi, doseči publicitetni učinek. Ker vknjižba prenosa zastavne pravice nima konstituvnega učinka, kot ga ima ustanovitev zastavne pravice, lahko novi upnik v izvršilnem postopku uveljavlja pravico ločitvenega upnika (vrstni red poplačilne pravice) tudi, če vknjižbe ni predlagal, če v izvršilnem postopku z ustrezno listino dokaže, da je bil opravljen prenost terjatve in s tem zastavne pravice nanj.

12. Glede na ugotovljeno je tako zaključek sodišča prve stopnje, da je za prehod registrske neposestne zastavne pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register, zmoten.

13. 4. člen pogodbe med N. d.d. in K.F. d.o.o. je jasen in določa, da se prenesejo skupaj s terjatvijo tudi stranske pravice. Slednje se prenesejo tudi v skladu s 418. členom OZ, stranki pa v pogodbi nista izrecno izključili prenosa zastavne pravice, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Za slednjo ni podlage v 12. členu pogodbe, s katero sta se pogodbeni stranki zgolj dogovorili o načinu prijave terjatve v postopku prisilne poravnave nad družbo S. d.o.o. Iz 12. člena pogodbe ne izhaja, da bi se N. d.d. in K.F. d.o.o. izrecno dogovorili, da prenašata zgolj navadno terjatev brez ločitvene pravice, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve. V 12. členu pogodbe sta se stranki dogovorili, na kakšen način bosta terjatev prijavljale v postopku prisilne poravnave. Nenazadnje pa je v postopku prisilne poravnave N. d.d. prijavila tako terjatev kot tudi ločitveno pravico in potem upravitelja prisilne poravnave obvestila, da je s pogodbo terjatev prešla na novega upnika in da sama več ni upnik v postopku prisilne poravnave. Glede na obrazloženo so tudi povsem veljavni prenosi iz K.F. d.o.o. na M. J. s.p. in pogodbeni prenos terjatve skupaj z akcesorio na stranskega intervenienta A. d.o.o., kar se ne izpodbija.

14. Ker je tako na stranskega intervenienta bila prenesena ne le terjatev ampak tudi ločitvena pravica, je s tem stranski intervenient vstopil v položaj ločitvenega upnika N. d.d..

15. Način prenosa zastavne pravice v registru pa ureja Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uredba), in sicer v 21. členu, kjer ureja načine, kako lahko do prepisa prenosa neposestne zastavne pravice pride, vendar pa kot je že bilo navedeno ima slednje zgolj publicitetni učinek in ne konstitutivnega, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

16. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnopravnih določb SPZ in OZ (5. alinea 358. člena ZPP) glede nastanka in prenosa neposestne zastavne pravice na premičninah, pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku, da ima stranski intervenient A. prednost pri poplačilu na podlagi zastavne pravice ustanovljene na premičninah, ki so predmet izvršilnega postopka. Stranski intervenient je na podlagi cesijskih pogodb in vpisane neposestne zastavne pravice obdržal prednostni vrstni red pri poplačilu iz premičnin, ki so zastavljene in vpisane v register posestnih zastavnih pravic.

17. Glede na obrazloženo, ker je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, je ponovno odločalo tudi o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP, Odvetniško tarifo - OT in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

18. Tožeči stranki je priznalo za tožbo 1100 točk in sodno takso v višini 1.227,00 EUR, za prvo pripravljalno vlogo 1100 točk, za drugo pripravljalno vlogo 825 točk, za zastopanje na obravnavi 14. 3. 2017 1100 točk, za zastopanje na obravnavah dne 12. 9. 2017 275 točk (tar. št. 20/3), dne 16. 1. 2018 275 točk, 20. 3. 2018 550 točk (tar. št. 20/2), dne 7. 6. 2018 550 točk in dne 15. 11. 2018 550 točk, sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR, nagrado za pritožbo 1375 točk administrativne stroške v skladu z 11. členom OT in na odvetniške storitve še 22% DDV. Glede na vrednost odvetniške točke v času odločanja 0,60 EUR znašajo stroški in nagrada tožeče stranke in stranskega intervenienta 6.960,10 EUR, kar je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki kot izhaja iz izreka sodbe sodišče druge stopnje.

-------------------------------
1 201. člen ZIZ: 1)Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. 2)Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. 3)Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.202. člen ZIZ: 1)Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.
2 418. člen OZ(1) S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd. (2) Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.(3) Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.
3 Na Matjaža Tratnika, Neposestna zastavna pravica na premičninah, 2. del, Pravna praksa 2012, št. 41 do 42.
4 VSRS II Ips 75/2009 z dne 11. 5. 2009.
5 VSRS III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 146, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 177/1,
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 418, 418/1
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 6

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) - člen 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MDY2