Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep I Cpg 22/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.03.2017paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - cesijska pogodba - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - koristi pridobitelja - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbeTretja oseba, ki ji je priznana pravna korist za uveljavljanje ničnosti pogodbe, lahko ničnost uveljavlja iz tistih razlogov, ki imajo določene posledice na njo, ne pa kot varuh interesa javnosti. Tretji odstavek 259. člena OZ ne določa, da je izpodbojen posel, s katerim tretji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem odtuji, pač pa le, da se v takem primeru tožba zaradi izpodbijanja pravnega dejanja upnikovega dolžnika vloži zoper pridobitelja koristi. Pridobitelj koristi je tisti, na katerega tretji s pravnim poslom odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem. Zoper novega pridobitelja koristi lahko upnik le zahteva, da je on dolžan dopustiti upniku poplačilo njegove terjatve do dolžnika iz premoženja, ki ga je pridobil od tretjega, česar pa tožeča stranka ni zahtevala. Ker je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
VSK sodba II Kp 6852/2012Višje sodišče v KopruKazenski oddelek14.05.2015poslovna goljufija – eventualni naklepČeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.
VSL Sklep II Ip 1647/2020Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek27.01.2021izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave - seznam preizkušenih terjatev - pogojno priznanje terjatev - pogojna terjatev - pogoji, ki jih mora izkazati upnikRes ZFPPIPP ne pozna pogojnega priznanja terjatev oziroma se šteje, da so pogojno priznane terjatve v resnici prerekane terjatve. Vendar pa je izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave in ne sklep o preizkusu terjatev. Zato že pojmovno v njem ne morejo biti navedene pogojno priznane terjatve, kar po ZFPPIPP (v seznamu preizkušenih terjatev) ni dovoljeno. V njem oziroma v seznamu ugotovljenih terjatev so navedene ugotovljene terjatve, t.j. tiste, ki so priznane. 26. člen ZIZ se ne nanaša na razvezne pogoje. Kot primarno ni niti (glede na kontekst zakonske ureditve) logično, da bi moral upnik dokazovati razvezni pogoj plačila terjatve – prenehanje terjatve dokazuje dolžnik v ugovoru. In kot bistveno, 26. člen ZIZ se nanaša na izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja. V konkretnem primeru pa izvršba ni odvisna od nastopa pogoja, temveč je od nastopa razveznega pogoja odvisno prenehanje utemeljenosti izvršbe.
VSM Sodba I Cp 323/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek09.06.2020nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - sorazmerno plačilo - neposredni uporabnik nepremičnin - ugovor pravnomočno razsojene stvari - dokazni predlogi - pobotni ugovor - plačilo uporabnine za nepremičninePravilno je sodišče toženki naložilo plačila sorazmernega dela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z 62. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) je neposredni zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe, neposredni uporabnik pa je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
UPRS Sodba II U 148/2018-37Upravno sodiščeUpravni oddelek19.08.2021okoljska škoda - zastavna pravica - izvršba po drugih osebah - stroški inšpekcijskega postopkaZoper tožečo stranko, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršila, je bil utemeljeno začet postopek izvršbe po drugih osebah. Pri tem so nastali v sklepu navedeni stroški, glede teh pa ima Republika Slovenija glede na določbo 157.c člena ZVO-1 zastavno pravico.
VSM Sodba IV Kp 37440/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek25.05.2021kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja - slabo finančno stanje - izvid in mnenje izvedenca - ločenost premoženja družbe in družbenika - prednostne terjatve - privolitev oškodovanca - pravica do obrambe - skrajna silaPoslovanje podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev. V skladu s 1. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP predstavljajo plače in nadomestila plače delavcev prednostne terjatve, pri čemer so uvrščene na prvo mesto. Slednje imajo v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), tudi pred v pritožbah izpostavljenimi tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno - 2. točka...
Sklep VIII Ips 309/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - odpravnina - odločitev Ustavnega sodiščaVrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo.
VSRS sklep II Ips 36/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015lastna menica - trasirana lastna menica - abstraktnost menične zaveze - ugovori iz temeljnega poslaIz listine, na podlagi katere je tožnik v tem postopku zahteval plačilo, izhaja, da je toženec kot trasant izdal nalog samemu sebi kot trasatu, naj ob zapadlosti plača menično vsoto remitentu, tožniku. Toženčev podpis je na licu menice sicer naveden zgolj v rubriki, ki se nanaša na trasanta, vendar glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZM to povsem zadostuje za zaključek, da je toženec s tem podpisom obenem akceptiral menico in s tem postal glavni menični zavezanec v razmerju do tožnika kot remitenta. Po vsebini gre torej za trasirano lastno menico in ne za lastno menico, zato je zaključek sodišča druge stopnje, da je menica nična, ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila, materialnopravno zmoten.Vsebina dopustnih ugovorov pri lastnih in trasiranih menicah, vključno z ugovori iz temeljnega posla, je torej enaka, in je odvisna od tega, ali je zaveza meničnega dolžnika s kroženjem menice postala abstraktna ali ne. Revident je spregledal, da je določba 16....
VDSS sklep Pdp 576/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.06.2011začasna odredba - odgovor - dokazovanje - verjetno izkazana terjatev - izpolnitvena nevarnostSodišče prve stopnje lahko pred izdajo začasne odredbe predlog pošlje toženi stranki v odgovor, prav tako lahko pri odločanju upošteva dokaze, ki jih predloži tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe.
VDSS sodba Pdp 398/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogSkladno z ustaljeno sodno prakso so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, sodišče pa ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Tožnica zatrjuje, da je bila reorganizacija navidezna, ker se njena dela niso porazdelila med ostale zaposlene pri toženi stranki, vendar dejanski prenos nalog na zunanje izvajalce ne pomeni, da se reorganizacija ni zgodila oziroma, da je navidezna. Prenehanje potrebe po delu tožnice je posledica prenosa njenih nalog na druge zaposlene pri toženi stranki in na zunanjega izvajalca. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VSRS Sodba X Ips 37/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.04.2015dovoljena revizija - presoja v mejah revizijskih razlogov - davek od dohodkov pravnih oseb - posredniške storitve - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - dokazno breme davčnih zavezancev - vpliv začetka postopka prisilne poravnave na izdajo odmerne odločbeGlede na določbe prvega in tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2 je dokazno breme o verodostojnosti njegovih odhodkov na davčnem zavezancu. Obravnavana odločba o odmeri davka ni nezakonita, ker je bila izdana, ko je bil nad revidentom že začet postopek prisilne poravnave. Kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, iz česar izhaja, da do tega trenutka davčni organ lahko vodi davčni odmerni postopek in tudi izda odmerno odločbo za davčne obveznosti, ne glede na to, da bo po potrditvi prisilne poravnave dovoljeno le delno poplačilo obveznosti teh. Tudi sicer ZFPPIPP in tudi ZDavP-2 ne vsebujeta nobene določbe, ki bi prepovedovala izdajanje odmernih odločb že z začetkom postopka prisilne poravnave.
VSL sodba in sklep I Cpg 315/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.05.2012gradbena pogodba - izgubljeni dobiček - sklepčnost trditevŠele trditve o prihodkih na eni strani ter o odhodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička. Zgolj trditve, da tožeča stranka zahteva „neto“ zneske, ne zadostujejo.
VSL Sodba VII Kp 21703/2013Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek23.11.2017kršitev temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana posledica - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izračun pokojninske osnove - dokazna ocena - direktni naklep - pravice iz socialnega varstva - obvezni prispevki za socialno varnost - objektivna nezmožnostOpis kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je dovolj konkretiziran takrat, ko je iz izreka sodbe razvidno, katerim delavcem, v katerem obdobju in v kakšni skupni višini niso bili plačani prispevki za socialno varnost. Nastanku prepovedane posledice ustreza že dejstvo neplačila predpisanih prispevkov, s čimer je že poseženo v pravice delavcev do socialne varnosti. Obdolženca objektivno nista bila zmožna plačati prispevkov, zato je izključena njuna krivda (direktni naklep) za kaznivo dejanje.
VSRS Sodba VIII Ips 29/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - pristojni organV 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta. Ker drugi odstavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi...
VSL Sklep I Ip 1561/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek29.08.2018neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - konkretizacija zahtevka - narok v izvršilnem postopku - ničnost - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - odlog izvršbeNotarski zapis je neposredno izvršljiv in predstavlja izvršilni naslov, saj je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo, terjatev pa je tudi zapadla. Ureditev poenostavljenega izkazovanja zapadlosti v 20.a členu ZIZ je specialnejša v nasprotju s 26. členom ZIZ, ki se nanaša na splošna pravila izkazovanja zapadlosti pogojne terjatve, zato v primeru izkazovanja zapadlosti terjatve po notarskem zapisu, ki je ločeno in posebej urejena v 20.a členu ZIZ, zahteve iz 26. člena ZIZ ne pridejo v poštev. Določilo notarskega zapisa, da upnik v primeru zamude s plačili lahko „odstopi od pogodbe“, je le posledica nedoslednega izražanja, saj uresničitev odpoklicnega upravičenja ne povzroči razveze pogodbe, temveč povzroči samo predčasno dospelost preostalih obrokov kredita. „Odstop od pogodbe“ je v konkretnem primeru po svojem pravem namenu torej le prenehanje možnosti kreditojemalca, da svojo obveznost plačuje obročno, temveč mora zaradi neizpolnjevanja...
VDSS sodba Pdp 453/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2010odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbeKer je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
Sodba G 52/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.03.2012izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - načrt finančnega prestrukturiranja - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranjaPo presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137....
VSL Sklep Cst 202/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.06.2020postopek prisilne poravnave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - načrt finančnega prestrukturiranja - mnenje upniškega odbora - ločitveni upniki - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev - premoženje nujno za opravljanje podjema dolžnika - podjem - špedicijska pogodba - špediter - zastavna pravica - pridržna pravica - vnovčenje dolžnikovega premoženja - pobot - nadomestna izpolnitevV postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne...
VSL Sklep IV Cpg 816/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2021predlog za vpis spremembe v sodni register - procesne predpostavke za odločanje o predlogu - poziv sodišča - upravni odbor - odpoklic člana upravnega odbora - pooblastilo za sklic skupščine - postopek prisilne poravnave - omejitev pristojnosti skupščine insolventnega dolžnika - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - protiustavnost zakonske določbe - pravne posledice odločbe Ustavnega sodiščaRegistrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili. Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom...
VSL sodba in sklep I Cpg 1523/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2014podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzancePriznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti. Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.

Izberi vse|Izvozi izbrane