Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sodba II Cpg 628/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 23.12.2021 posredniška pogodba - plačilo provizije - nepremičninsko posredovanje - posredovanje za obe stranki - nasprotje interesov Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila. VSL Sklep Cst 38/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 10.02.2021 stranke predhodnega postopka - uporaba pravil o prisilni poravnavi - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - ugovorni postopek proti vodenju postopka prisilne poravnave - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - razveljavitev potrjene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave Zlorabo procesnih pravic predstavlja zasledovanje cilja, ki že na prvi pogled ni skladen z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave tj. v odpravi insolventnosti.
Upnikove trditve o zlorabi, ki jih je podal v pritožbi, pa gredo v smeri, da se presoja pravilnost navedbe dolžnikovega premoženja. Temu pa je dejansko namenjen institut notarsko overjene izjave dolžnika, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje (prvi odstavek 221.d člen ZFPPIPP). Namen zahteve po obličnosti te izjave je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju. VSL Sklep Cst 26/2022 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 02.02.2022 končna razdelitev - sklep o končanju stečajnega postopka - pravnomočen sklep - sodni depozit - prednostna pravica do poplačila - rubež denarne terjatve - vrstni red terjatev - prepoved ponovnega odločanja - opustitev vročitve - kontradiktornost postopka - pritožbeni postopek - dovoljene pritožbene novote Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zahtev za izplačilo iz sodnega depozita ni vročilo pritožnikoma, niti jih ni objavilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam v smeri, da se je kontradiktornost postopka vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe je zato treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote.
Iz sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2021, je razviden vrstni red upnikov - upravičencev do depozita, in sicer je po vrstnem redu prva upnica Republika Slovenija, druga pa Odvetniška pisarna A. d. o. o. O vrstnem redu je bilo tako že pravnomočno odločeno, pritožnika pa se zoper sklep o končanju stečajnega postopka in o sodnem depozitu nista pritožila. S predmetno pritožbo zato sedaj ne moreta več uspeti z navedbami, da naj bi imela boljši vrstni red, niti da naj Odvetniška pisarna A. sploh ne bi imela pravice do depozita. Odločitev o upravičencih... VSL Sklep I Ip 1381/2020 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 12.01.2021 izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - sodna poravnava - načelo formalne legalitete - bruto ali neto znesek - izpolnitev obveznosti - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - razlaga pogodbenih določil - razlagalna pravila V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, je ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
Morebiten drugačen pravni režim upoštevanja davčnih obveznosti bi morali stranki jasno in izrecno opredeliti v sodni poravnavi, iz katere pa ne izhaja, da bi se stranki dogovarjali karkoli o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bilo nadomestilo dogovorjeno v bruto znesku in da je dolžnik s tem, ko je kot plačnik davka za upnika plačal davčni odtegljaj in upniku nakazal za davek znižani znesek (plačilo davka in nakazilo preostanka zneska upniku med strankama niti ni... VSL sodba I Cpg 767/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 10.06.2003 spregled pravne osebnosti Družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.
Z nenasilno razlago je mogoče določiti tudi širšo vsebino navedene določbe. Razumeti jo je mogoče tudi tako, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so zlorabili družbo, da bi oškodovali upnike, in sicer na ta način, da so pravno razmerje s posameznim upnikom zasnovali s pomočjo pravne osebe, zato da družbeniki ne bi prevzeli odgovornosti za obveznosti. VSL sodba I Cpg 445/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.11.2012 prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika – pogodba o denarnem depozitu – nagib za sklenitev pogodbe – neuresničena poslovna podlaga – vpliv na učinkovanje pogodbe – trajno dolžniško razmerje – razvezni pogoj – nemogoč pogoj – neobstoječ pogoj – odpoved pogodbe – terjatev na vračilo deponiranega zneska – neupravičena pridobitev Tudi, če je šlo v konkretnem primeru za izjalovljeno poslovno podlago, to ni vplivalo na pravno učinkovanje pogodbe, torej na obstoj pravic in obveznosti, ki so vsebina pogodbe.V primeru nemogočega razveznega pogoja nastane enak položaj, kot če ta pogoj sploh ne bi bil določen. Če je razvezni pogoj nemogoč, ne more povzročiti razveze pogodbe. Zato se nemogoč razvezni pogoj šteje za neobstoječega; velja fikcija, da stranki razveznega pogoja sploh nista določili. Ker je prvotno mogoč rok za vračilo depozita postal nemogoč, se nemogoč rok šteje za neobstoječ razvezni pogoj, s tem pa je nastopila situacija, ko se je trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja spremenilo v trajno dolžniško razmerje brez določenega roka trajanja v smislu. Takšno dolžniško razmerje pa ne preneha avtomatično, pač pa je potrebna odpoved s strani ene od pogodbenih strank. VDSS sodba Pdp 1486/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.05.2015 razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila... VSRS sodba II Ips 121/2013 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 21.05.2015 menica - bianco menica - menični ugovori - ugovor napake volje Ugovor napake volje podpisnika menice se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Za njegovo uveljavitev bi toženec moral vložiti (nasprotno) oblikovalno tožbo, v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, ki urejajo napake volje ter sodno prakso, ki se je oblikovala na njihovi podlagi. VSL Sodba II Cp 1661/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 11.12.2019 ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - stvarni vložek - delniška družba - posest stanovanja - priposestvovanje - zakonita posest - zakonita in dobroverna posest - pravni naslov - veljaven pravni naslov - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - priposestvovalna doba - pogoji za priposestvovanje Posest tožeče stranke je temeljila na Pogodbi o ustanovitvi delniške družbe, v kateri je lastnica nepremičnine to vložila kot stvarni vložek. Tak naslov daje podlago za pridobitev lastninske pravice (ne le pravico uporabe stvari). VSL Sklep Cst 133/2020 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.05.2020 razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka Peti odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso. VSRS Sklep II Ips 105/2021 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.10.2022 izvršilni naslov - sodna poravnava - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nejasna sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - ločeno mnenje Na dopuščeno vprašanje v delu, ki je relevanten v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče odgovarja: izvršilno sodišče je v primeru spora o vsebini terjatve iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in njenega besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave. VSC Sodba Cpg 99/2021 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 22.09.2021 osebni stečaj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zemljiški dolg - ničnost Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil.
Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma... VSL sodba I Cpg 1020/2000 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.02.2003 terjatev - dospelost terjatve Nedospele terjatve upnikov proti dolžniku se štejejo z dnem začetka postopka prisilne poravnave za dospele. V primeru, če je rok zapadlostiposojila daljši od roka izpolnitve iz potrjene prisilne poravnave, velja daljši rok izpolnitve le, če upnik privoli v manj ugodne pogoje od tistih, ki mu jih mora dolžnik ponuditi v skladu z določili ZPPSL. VDSS sodba Pdp 614/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.09.2011 odpravnina - odpoved pravici - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane Dogovor, s katerim sta se tožnik in tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dogovorila, da tožena stranka tožniku ob prenehanju delovnega razmerja ne bo izplačala odpravnine zaradi kasnejše možnosti ponovne zaposlitve, je v nasprotju s prisilnimi zakonskimi določbami in kot tak neveljaven. Iz tega razloga je za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine nebistveno, ali je tožena stranka tožniku po odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi ali ne. VSL sodba in sklep I Cpg 532/2010 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 18.11.2010 postopek prisilne poravnave - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – preusmeritev poslovanje na tretjo osebo Ker so bile s spornim nakazilom 10.000.000,00 SIT poravnane terjatve tožene stranke, ki so zapadle v plačilo do začetka postopka prisilne poravnave, bi morale biti poplačane pod pogoji prisilne poravnave. Plačilo terjatve v celotnem znesku predstavlja dejanje neenakopravnega obravnavanja upnikov v smislu določb 15. in 17. člena ZFPPod. Plačilo terjatve nad deležem poplačila, določenega s potrjeno prisilno poravnavo, pa predstavlja neodplačno razpolaganje dolžnika. VDSS sodba Pdp 724/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.01.2017 obveznost plačila - regres za letni dopust - odpravnina Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ter Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije in tožniku priznalo regres za letni dopust za leta 2011, 2012 in 2013 v višini po tej kolektivni pogodbi. VSM sklep 1 Cpg 484/2014 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 13.11.2014 začasna odredba - postopek poenostavljene prisilne poravnave Ker se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP nanaša na (vse) postopke zaradi insolventnosti, in ker ni razloga, da bi se upniki, ki so postopek izvršbe ali zavarovanja začeli pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (v tem primeru se postopki v skladu s prvim odstavkom 132. v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 221b. člena ZFPPIPP prekinejo) in upniki, ki so s postopkom izvršbe ali zavarovanja začeli po začetku postopka zaradi insolventnosti, obravnavali različno (to niti ne bi bilo dopustno), se pritožbeno sodišče, za razliko od upnika, pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se (tudi) v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja določba 131. člena ZFPPIPP. sodba U 1222/2000 Upravno sodišče Javne finance 14.03.2002 upravni postopek - stranka v postopku – carinski zavezanec Po 49. členu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Ker te pravice, obveznosti in pravne koristi določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, se po teh predpisih presoja vprašanje, kdo ima lahko lastnost stranke v upravnem postopku. Materialni predpis, ki določa pravice in obveznosti, o katerih se odloča v carinskem postopku, je CZ in ne zakon o obligacijskih razmerjih, na katerega se zmotno sklicuje tožeča stranka (771. člen ZOR). Stranka, ki je na UCD označena kot carinski zavezanec, položaj carinskega zavezanca obdrži tudi v primeru naknadnega obračuna carinskih dajatev. VSL sklep I Cpg 1557/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.02.2013 začasna odredba – bančna garancija na prvi poziv – zloraba bančne garancije – izpolnitev garancijskih pogojev – vpliv postopka prisilne poravnave na unovčitev bančne garancije Pri bančnih garancijah „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ banka prevzame samostojno zavezo, da pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplača dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Prepoved izplačila po takšni garanciji je utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.Banka je dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije, četudi je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je pri izpolnjevanju garancijske obveznosti upravičencu garancije vezana le na garancijske pogoje. Stališče pritožnika, da pogodbena kazen lahko zapade v plačilo le pod pogoji prisilne poravnave, je zato zmotno. VSL Sodba I Cpg 539/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.02.2018 upravnik - stroški upravljanja in vzdrževanja - trditveno in dokazno breme - prekluzija - prekinitev postopka - pripojitev - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev Prekinitev je nastopila na podlagi zakona, ker je prvotna tožena stranka zaradi pripojitve k sedanji toženi stranki prenehala obstajati.
Upravnik mora za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od ugovorov tožene stranke.
