Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSM Sklep I Ip 370/2019 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 03.07.2019 izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obrestne obresti (procesne obresti) - načelo sorazmernosti - namenska razlaga zakonske določbe - načelo formalne legalitete - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija V postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, procesne obresti ustvarjajo dodaten (kaznovalni) pritisk na dolžnika, da plača zapadlo denarno obveznost. Upnik takrat (še) nima druge možnosti prisile in mu ostane edina možnost, da uveljavlja svojo terjatev pred sodiščem z namenom, da pridobi izvršilni naslov. Ko je upnik izvršilni naslov pridobil, pa ima v izvršilnem postopku široke možnosti uveljavitve državne prisile za poplačilo svoje terjatve (prisilna prodaja dolžnikovega premoženja), zato je dodatna prisila z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka od vseh do takrat zapadlih obresti (tudi zamudnih), ki so zajete v izvršilnem naslovu, nepotreben in prekomeren ukrep.
Posebna narava neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se ne odraža v popolni svobodi opredelitve obveznosti, ki bi ji moralo v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga izpostavlja... Sodba VIII Ips 193/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.09.2010 pobot - odpravnina - odločba Ustavnega sodišča - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dogovor o znižanju odpravnine - odpoved pravici in izplačilu odpravnine Delodajalec je bil dolžan tožniku priznati pravico do odpravnine in mu to tudi izplačati. To je dolžnost delodajalca, za katero Ustavno sodišče meni, da ne more biti odvisna od volje pogodbenih strank, in stranki s to dolžnostjo, vsaj v času pred odpovedjo ali istočasno z njo, nista mogli razpolagati. VSL sklep I Cpg 453/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.11.2011 spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki. VSL sklep I Cpg 1641/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 10.11.2016 aktivna legitimacija – delitev družbe – delitveni načrt – materialno procesno vodstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – materialni pobot – očitek nepoštenega pravdanja Nova ali prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik, toda le v zvezi z dodeljenim premoženjem (2. stavek šestega odstavka 623. člena ZGD-1). Pravna posledica delitve je torej sicer vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo, toda to nasledstvo je le delno: omejeno je namreč na dodeljeni del premoženja. Pravna naslednica lahko torej z uspehom uveljavlja svoj zahtevek le, če trdi in dokaže svoje pravno nasledstvo. Svoj zahtevek mora torej opreti na šesti odstavek 623. člena ZGD-1, ki je edini pravni temelj za pripis premoženja pravnemu nasledniku. Terjatev pravnih naslednic se niti ne more opirati na 393. in 406. člen in nasl. OZ, saj te določbe zgolj urejajo razdelitev v notranjem razmerju, ne pa tudi pravnega nasledstva. VSL sklep III Ip 958/2016 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 04.05.2016 pravni učinki potrjene prisilne poravnave – izvršba na premoženjsko pravico – ločitvena pravica na enem predmetu izvršbe – nadaljevanje izvršilnega postopka – uresničitev ločitvene pravice – obseg izvršbe in zavarovanja Neutemeljene so upnikove pritožbene navedbe, da bi sodišče, ko je upnik ločitveno pravico pridobil le na enem predmetu izvršbe, izvršbo moralo nadaljevati v celoti z vsemi s sklepom o izvršbi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi. Res je sicer, da ZFPPIPP izrecno ne opisuje “vmesnega postopanja“ sodišča, t. j. nadaljevanja izvršbe le s tistim sredstvom oziroma predmetom izvršbe, ki je predmet ločitvene pravice, vendar pa je treba ločitveno pravico razumeti v povezavi z določbo o učinkovanju prisilne poravnave za neplačani del terjatve, če upnik z uresničitvijo ločitvene pravice ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico. V primerih, ko vrednost zarubljenega premoženja ni znana v nominalni višini, namreč sodišče ne more opraviti izvršbe za izterjavo celotne terjatve ali pa le terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, dokler ni znana višina terjatve, ki je poplačana z uresničitvijo ločitvene... VSL sklep I Cpg 1026/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.10.2013 zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – obseg zavarovanja – načelo sorazmernosti – verjetnost obstoja terjatve – dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - pravni interes - ničnost cesijskih pogodb – namen sklenitve cesijske pogodbe Prvotožena stranka ne more reševati svojega ekonomskega položaja na račun svojih upnikov mimo z zakonom določenih postopkov.Dejstvo, da so izvršbe že v teku, ni ovira za izdajo začasne odredbe. VSL Sklep Cst 307/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 17.08.2021 predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku... VSL Sodba I Cpg 909/2018 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 08.01.2020 odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena ureditev razmerja - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave Iz tretjega odstavka 9. člena pogodbe jasno izhaja, da je projekt nedeljiva celota, toženec se je zavezal doseči cilje, ki jih je definiral v vlogi za razpis, rezultati projekta pa morajo biti dostopni na trgu najkasneje v roku dveh let po zaključku projekta (13. člen Pogodbe). Na opredelitev predmeta pogodbe, ki je definiran v 3. členu, katerega sestavni del so podatki o stroških, namenu, ciljih, vsebini in dinamiki izvajanja projekta, ne vpliva dinamika izplačil upravičenih stroškov, ki jih sofinancira ministrstvo, kot je opredeljeno v 6. in 7. členu pogodbe.
Tožena stranka ni opravljala za tožečo stranko nobenih storitev in zato tudi ni prejela plačila za opravljene storitve. Tožena stranka je izvajala svoj projekt C., ki ima v javnem razpisu, prijavi in pogodbi določen namen, cilje in rezultate, tožeča stranka pa se je zavezala sofinancirati projekt z javnimi sredstvi. Tožeča stranka tako ni ugotovila, da je tožena stranka izvedla vse obveznosti po pogodbi za... VDS sklep Pdp 877/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.10.2005 dokazni postopek Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe disciplinskih organov
izhajajoč z zmotnega materialnopravnega stališča, da
disciplinska komisija ni bila pristojna za odločanje o
disciplinski odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi. Zato sodišče prve stopnje ni obravnavalo
zadeve po vsebini oz. ni izvajalo dokazov v tej smeri, kar
pomeni, da bi moralo pritožbeno sodišče v tem obsegu izvesti
celoten dokazni postopek ter odločiti in obrazložiti razloge
o odločilnih dejstvih. Izvedba celotnega dokaznega postopka
presega okvire dopolnjene ali ponovljene izvedbe dokazov ter
drugih procesnih opravil, kot je predvideno v 1. odstavku
30. člena ZDSS-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi
ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo
sodišču prve stopnje v novo sojenje. VSL sodba II Cpg 1372/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 08.06.2015 spor majhne vrednosti – obveznost enakega obravnavanja upnikov – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – objektivna predpostavka izpodbojnosti – subjektivna predpostavka izpodbojnosti – izpolnitev, opravljena pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika – kompenzacija, sklenjena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka – neenaka obravnava navadnih upnikov – nedokazanost predpostavke za nedovoljenost nujnih poplačil – neprerekane trditve Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožeča stranka kot stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravila v takšnem roku po opravi storitev tožene stranke, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njima, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi primerljivih pravnih poslov (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Tega tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, ob neizpodbiti domnevi, da je upnik – tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan objektivni pogoj izpodbojnosti po prvi točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. VSC sodba Cpg 234/2015 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 02.12.2015 zamuda dolžnika - pogodbena kazen - zastaranje Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od trenutka, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti vse do izpolnitve le-te. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tedaj pa je zastaranje tudi pričelo teči. sodba U 1021/2007 Upravno sodišče Javne finance 26.05.2009 davčno nepriznani odhodki - pogodba o poslovodenju - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - izigravanje davčnih predpisov Glede na dogovorjeni predmet pogodbe, ki je v storitvi poslovodenja po fizični osebi – zastopniku izvajalca, se sodišče pridružuje stališču tožene stranke, da je bila pogodba v opisani obliki pravno formalno sklenjena v nasprotju s svojo ekonomsko vsebino in z namenom doseganja ugodnejše davčne obravnave, torej z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten. VDS sklep in sodba Pdp 185/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.04.2004 odpravnina - presežni delavec - zamudne obresti Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka, torej ob prenehanju delovnega razmerja in po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to je pred prenehanjem delovnega razmerja. Zato tudi zamudne obresti tečejo od prenehanja delovnega razmerja dalje. VSK sodba in sklep Cpg 362/2015 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 14.01.2016 podizvajalska pogodba – odškodninska odgovornost – zavajanje – protipravno ravnanje – vzročna zveza – pravno priznana škoda- posredna škoda – perkluzija – nesubstanciran dokazni predlog – dokazno breme – oprostitev plačila sodne takse V predmetni pravdi je odločilno vprašanje, ali so toženci zavestno zavajali tožnika, da se je ta prav zaradi tega zavajanja odločil in najprej sprejel posel, nato pa pred zaključkom dela od posla ni odstopil. Gre namreč za škodo, ki naj bi jo toženci povzročili v zvezi s svojim delom, zato bi imel oškodovanec zahtevke do njih neposredno le, če bi škodo povzročili namenoma (drugi odstavek 147. člena OZ). Da je bila škoda povzročena namenoma (in ne zgolj iz malomarnosti), pa je dokazno breme tožeče stranke, ki bi morala dokazati, da so toženci vedeli, da tožeča stranka plačila ne bo dobila in so jo kljub temu prepričevali in prepričali, da sklene posel in ga izvede do konca. UPRS sklep IV U 43/2014 Upravno sodišče Javne finance 08.09.2015 odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetniki podrejenih obveznic - subsidiarni upravni spor - aktivna legitimacija - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - pravica do povrnitve škode Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep, z ozirom na specialno ureditev v ZBan-1, nima pravne podlage, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1. Tožeča stranka ima možnost, da uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih tožene stranke, lahko po navedeni določbi zahtevajo od tožene stranke povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bil izrečen. Sodno varstvo se v tem primeru sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake... VSK sodba Cpg 362/2015 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 14.01.2016 nesubstanciran dokazni predlog – pisna izjava priče – zavrnitev dokaznega predloga – zavajanje pri sklenitvi posla – protipravno ravnanje – dokazna ocena izpovedi V nadaljnjih vlogah je sicer podal tudi predloge „kot do sedaj“ vendar je tak dokazni predlog nesubstanciran, saj ne pove, v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga zaslišanje priče Temnika. Dokazni predlog je bil zato pravilno zavrnjen.Priča je v skladu z določbami ZPP podala pisno izjavo, iz katere izhaja le, da je kontaktirala s prvim tožnikom glede plačila in da mu je predlagala, da se obrne na investitorja objekta. Ko je sodišče to izjavo prebralo, je tožeča stranka sicer res zahtevala zaslišanje, vendar dejstva, ki izhajajo iz izjave, po stališču sodišča prve stopnje v zadevi niso relevantna, saj se nanašajo na obdobje, ko so bila dela že opravljena, poleg tega pa v izjavi ni ničesar glede tožencev. Tožeča stranka v zvezi s tem na naroku ni imela nobenih ugovorov (da bi priča lahko izpovedovala še o čem drugem), zato je bil dokazni predlog za zaslišanje priče pravilno zavrnjen, ker se ni nanašal na odločilno dejstvo v zadevi.Gre namreč za škodo,... UPRS sklep I U 14/2014 Upravno sodišče Javne finance 27.05.2014 odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo. VSC sodba in sklep Cpg 67/2008 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 10.09.2008 izpodbijanje sklepov nadzornega sveta - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register Za izpodbijanje sklepov nadzornega sveta oz. uveljavljanje ničnosti je potrebno uporabiti pravila o gospodarskih družbah, torej določbe ZGD-1, ki kot specialni predpis določa pravila delovanja gospodarskih družb, in ker ta sodnega ugotavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta ne določa, tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka. Izpodbojnosti in ničnosti sklepov nadzornega sveta po presoji pritožbenega sodišča ni moč presojati po določbah OZ. VSL sklep I Cpg 734/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.06.2015 začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjeten obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti – odškodninska odgovornost članov uprave – skrbnost in odgovornost – skrbnost dobrega bančnega strokovnjaka – odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja – vestnost in poštenost – predpostavke odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – obrnjeno dokazno breme – pravila podjetniške presoje – subjektivna nevarnost – razpolaganje s premoženjem – omejitve izvršbe Odgovornost organov vodenja ali nadzora je krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom glede dokazovanja poštenosti in vestnosti pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, kar pomeni, da velja tudi na področju protipravnosti. Dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze je tako na tožeči stranki, tožena stranka pa mora dokazati pošteno in vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Za izkazano subjektivno nevarnost ni pomemben namen, s katerim naj bi toženci neodplačno razpolagali z nepremičninami v korist sorodnikov. VSL sodba I Cpg 357/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 02.10.2013 prenos podjetja na d.o.o. - odgovornost podjetnika za obveznosti Drugo tožena stranka tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene, pred vpisom prenosa podjetja v sodni register nastale poslovne obveznosti. Takšna odgovornost fizične osebe (prej samostojnega podjetnika) torej onemogoča, da bi obstoječi upniki prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo, saj lahko za izpolnitev terjatve še vedno posežejo po (v seštevku) enakem premoženju (premoženju družbe in premoženju nekdanjega samostojnega podjetnika – drugo tožene stranke).
