Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 836/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlogTožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz ekonomskega razloga (zaradi zmanjšanja naročil, upada prihodkov, izgube od 2014, zaradi česar je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave), ki je vplival na reorganizacijo (združitev posameznih procesov poslovanja in delovnih procesov) in racionalizacijo (zmanjšanje števila zaposlenih) pri toženi stranki. Ker je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
VSL Sklep Cst 91/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.03.2021postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnaveČe dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
VSL Sklep Cst 91/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.03.2021odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - uvedba postopka prisilne poravnave - procesne ovire za začetek stečajnega postopkaČe dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
VSL sklep Cst 127/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.03.2015postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnikePritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
VSL Sodba I Cpg 72/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.08.2020pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - pogodba o odobritvi limita - narava kreditne pogodbe - solidarno poroštvo - odstop terjatve (cesija) - trditveno in dokazno breme - prehod trditvenega in dokaznega bremena - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev - vezanost sodišča na trditveno podlago - dokazi pomembni za odločitev - enako varstvo pravic v postopkuToženi stranki bi morali ob zatrjevanju izvedenih plačil solidarne porokinje zatrjevati in dokazati tudi druga pravno odločilna dejstva, iz katerih bi vsaj z verjetnostjo izhajalo, da s strani tožeče stranke zatrjevano in izkazano stanje dolga ni pravilno (npr. da je bil s plačili solidarne porokinje poplačan celoten dolg iz naslova limita in da po poplačilih solidarne porokinje prvotožena stranka odobrenega limita ni več koristila oziroma ga ni več koristila v takšnem obsegu...). Tega pa toženi stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje nista konkretno zatrjevali. Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost trditev tožeče stranke in predloženih listin v smislu, da toženi stranki ne vesta, ali je višina dolga pravilna, ker iz prometa na računu prvotožene stranke ni razvidno, ali oziroma kako je tožeča stranka obračunala plačila solidarne porokinje, pa v konkretnem primeru ne zadošča, da bi sodišče dvomilo...
VSC sodba Cpg 264/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek15.10.2014izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - dejanja stečajnega dolžnika med postopkom prisilne poravnave - nemožnostizpodbijanja pravnih dejanjSodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti...
VSL Sklep Cst 376/2021 in Cst 377/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.10.2021potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatveZa presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
VSL sodba in sklep I Cpg 545/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.09.2011čisti finančni leasing – učinki potrjene prisilne poravnave – eventualno sosporništvo – pravdni stroškiNi treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki omogoča uporabo predmeta leasinga) njegova značilna obveznost.
VSL Sodba in sklep I Cp 145/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.10.2017sklep o potrditvi prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - prednostna terjatev - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - nepopolna dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - nasprotje med razlogiPrednostne terjatve iz 21. člena ZFPPIPP je tožnik imel do svojega delodajalca zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana na drugih pravnih podlagah, ne na delovnopravni, zato tožnik v postopku prisilne poravnave nima prednostne terjatve do tožene stranke po določbah ZFPPIPP. Zgolj dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri razopažanju na gradbišču, samo po sebi objektivne odgovornosti tožene stranke še ne utemeljuje. Vsako delo na gradbišču oziroma vsako razopaženje še ni nevarno delo.
Sodba VIII Ips 34/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem na delo v drugo organizacijo - pravica do odpravnineV četrtem odstavku 13. člena Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije je določeno, da ima delavec, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v dveh letih, pravico dobiti odpravnino od prejšnje organizacije. Pravica do odpravnine je torej odvisna od vprašanja, ali so bili delavci prevzeti na delo v drugo organizacijo. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da delavci niso bili prevzeti po 15. členu ZTPDR in po 11. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, nimajo pravice do odpravnine po navedeni določbi Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije.
Sklep VIII Pri 3/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.03.2006pritožba - dopustitev revizijeSodišče druge stopnje glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena. Ker tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja razloga iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, zaradi razloga iz prve alineje pa pritožba ni možna, je sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo v skladu z določbo 353. člena...
VDS sodba Pdp 1381/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.06.2004odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - dokazno bremeDelavec je upravičen do odškodnine zaradi neizkoriščenega letnega dopusta, če izkaže, da je od delodajalca izrecno zahteval koriščenje letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklanjal. Zgolj dejstvo, da je delavec na čakanju ter da je delodajalec predvidel postopek prisilne poravnave, o katerem bo določenim delavcem prenehalo delovno razmerje, ni razlog, da bi delavcu pripadala odškodnina zaradi neizrabe letnega dopusta. 
VDS sodba Pdp 1411/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2005odpravninaČeprav se skladno z 2. odstavkom 7. člena ZDR, s PZ ali KP lahko določijo za delavca ugodnejše pravice, kot jih določa zakon, pa odpravnine, ki pripada delavcu zaradi odpovedi PZ iz poslovnega razloga, ni mogoče odmeriti skladno z 5. odstavkom 24. člena KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki je bila sprejeta na podlagi prej veljavnjega ZDR/90 in je v citiranem členu v celoti povzela 36f člen ZDR/90. Panožna KP v času sprejetja delavcem ni zagotavljala večjih pravic, kot takrat veljavni ZDR/90, zato na podlagi teh določb KP ni mogoče določati višine odpravnine po novem ZDR, ki je pravico do odpravnine in njeno višino na novo uredil. 
VSL sklep III Cpg 97/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.12.2004izpodbijanje pravnih dejanj - samostojni podjetnikNe glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico (s.p.) izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj z določilom prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi, ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem naroku in nato ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena ZPPSL. 
Sklep II Ips 20/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2002upravna stvar - davčni postopek - izterjava davkov - prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - prevzem davčne obveznosti družbe - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - sodna pristojnostSama narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti (na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod) nič ne spremeni, kar v obravnavani zadevi pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
VSK sklep I Cp 1217/2000Višje sodišče v KopruCivilni oddelek20.03.2001zamudna sodbaČe iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, začne 30-dnevni rok za odgovor na tožbo teči šele od dneva, ko je tožnik tožbo popravil tako, da je sklepčna. 
VSL sklep Cst 618/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.2016predlog za ponovno prisilno poravnavo - zavrženje predloga - pritožba - novi dokazi - insolvenčni postopki - smiselna uporaba ZPP - pogoj nekrivdeV insolvenčnem postopku se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki v tem zakonu niso urejena drugače, smiselno uporablja ZPP. Po določilu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pa sme pritožnik k pritožbi predložiti nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tega pritožnik ni storil. Zakaj je zgoraj omenjeni sporazum vložil v spis šele s pritožbo, ni pojasnil.
VSL sodba II Cpg 485/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.04.2015spor majhne vrednosti - časovne meje pravnomočnosti - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - objektivno nova dejstva - dopustne pritožbene novote - opozicijski ugovorSodišče prve stopnje (in višje sodišče) lahko učinke pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave upošteva zgolj v okviru časovnih meja pravnomočnosti, ki segajo v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje - oziroma v konkretnem primeru, ko zaradi posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti obravnave ni bilo, v čas, ko je potekel rok za vložitev zadnje pripravljalne vloge tožene stranke. To je bilo 3. 5. 2013, ko se postopek prisilne poravnave sploh še ni začel (začel se je 18. 10. 2013). Dejstva, ki so nastala po tem datumu (četudi gre sedaj že za pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo), so objektivno nova dejstva in jih zaradi časovnih meja pravnomočnosti v izpodbijani sodbi ni bilo mogoče upoštevati. Tožena stranka bo lahko ugovor, da je upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo svoje terjatve (delno) prenehala v okvirih iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, uveljavljala z opozicijskim ugovorom v izvršilnem postopku.Za...
Sodba VIII Ips 358/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek31.01.2006odpravnina - višina odpravnine - odmera odpravnine - ugodnejše urejanje pravicKer ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena Poslovnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje podobno, kot je ZDR (1990) v 29. členu opredelil operativne razloge, zaradi katerih je lahko delavcu v posledici prenehanja potreb po njegovem delu prenehalo delovno razmerje, in glede na določbe ZDR o možnosti določanja višjih pravic (tudi višje odpravnine) v KP, je imela komisija za razlago KP dejavnosti podlago za razlago, da se določbe 24. člena KP dejavnosti glede višine odpravnine uporabljajo tudi po uveljavitvi ZDR (razlaga komisije objavljena v Ur. l. RS, št. 33/03).
Sodba III Ips 58/2003Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2005razdrtje pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - občasne terjatve - zastaranje - začetek teka zastaralnega rokaPravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev kupca je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s petim odstavkom 132. člena ZOR. Z dnem razdrtja pogodbe torej obrestna terjatev nastane, in hkrati tudi zapade. Prej ne more zapasti, ker zanjo še ni pravnega temelja in prej tudi ne more začeti tek zastaralnega roka za takšne terjatve. Zlasti pomembno je, da terjatev pogodbo razdirajoče stranke ne nastane že s plačilom denarnega zneska, temveč le z razdrtjem pogodbe. Ne more se torej dogoditi, da bi v trenutku razdrtja pogodbe del obrestnega zahtevka že bil zastaran. Z razdrtjem zapade obrestna terjatev, sestavljena iz obresti za vse obdobje obrestovanja za nazaj. Takšna terjatev nastane na temelju izrecne določbe 5. odstavka 132. člena ZOR, čeprav v času med plačilom denarja in razdrtjem pogodbe tožena stranka (kot prodajalec delnic) ni bila v zamudi s plačilom denarne obveznosti....

Izberi vse|Izvozi izbrane