Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep II Cpg 930/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.11.2001ugovor po izteku roka - prisilna poravnavaGlede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. 
VSL sklep II Cpg 388/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.06.2000prisilna poravnava - sodna taksa - izterjava neplačane takseTudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave. 
VSL sklep I Cpg 94/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.03.2015nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnavaTerjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
VSL sklep Cst 539/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.09.2017poenostavljena prisilna poravnava - prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic - prednostne terjatve - imetnik terjatve - davki - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnavaZFPPIPP v redni prisilni poravnavi ne daje privilegiranega statusa davčnim obveznostim, za razliko od poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Del dikcije dolžnika v NFP, ki se nanaša na davke, se tako nanaša le na postopek "poenostavljene" prisilne poravnave, ki je tekel pred začetkom postopka redne prisilne poravnave (po določbi petega odstavka 221.b člena ZFPPIPP namreč poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek). Ni mogoče pritrditi pritožnici, da iz NFP izrecno izhaja dolžnikov predlog, da (redna) prisilna poravnava za davke ne učinkuje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo prisilno poravnavo v delu, ki ni bil predmet dolžnikovega predloga.
VDSS sodba in sklep Pdp 890/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2009terjatev iz delovnega razmerja – prisilna poravnavaKljub temu, da so bile terjatve tožnice za plačilo nadomestila plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljene šele po zaključku prisilne poravnave, se poplačajo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, ker izvirajo iz časa pred potrjeno prisilno poravnavo.
VSK sklep CDn 8000000158/2011Višje sodišče v KopruCivilni oddelek10.01.2012zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna poravnavaČetudi drži pritožnikova navedba, ki jo je podal že v ugovornem postopku, da je bil nad njim dan pred izdajo sklepa izvršilnega sodišča (ki je podlaga za izpodbijani vpis hipoteke in zaznambe izvršbe) začet postopek prisilne poravnave, to dejstvo za zemljiškoknjižni postopek ni relevantno. V predpisih ni podlage, da bi sodišče v situaciji, kot jo zatrjuje pritožba, kljub izpolnjevanju pogojev, ki jih sicer določajo zemljiškoknjižna pravila, ne dovolilo predlagane vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.
Sodba VIII Ips 463/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2009regres za letni dopust - prisilna poravnavaV skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
Sodba VIII Ips 493/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2009regres za letni dopust - prisilna poravnavaV skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišč nižje stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
VSL sklep I Cpg 885/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2013oprostitev plačila sodnih taks – prisilna poravnavaZgolj splošni navedbi pritožnice, da v postopku prisilne poravnave nastajajo stroški upravitelja, in je vprašljiva možnost izterjave njenih poslovnih terjatev, nista pritožbena razloga, ki bi utemeljevala oprostitev plačila sodnih taks. Začet postopek prisilne poravnave je namreč namenjen prav finančnemu prestrukturiranju tožnika z odlogom in – ali zmanjšanjem poplačila terjatev njegovih upnikov.
VDSS Sklep Pdp 969/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2017odločitev o pravdnih stroških - prisilna poravnavaV skladu z določbo 217. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, če po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici v roku štirih let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave plačati (le) 50 % v prvem odstavku I. točke izreka sodbe ugotovljenih terjatev, kar pa ne pomeni, da tožnica v tem delu ni uspela. Njena terjatev je bila ugotovljena v celoti, nato pa je bila zaradi...
VSL sodba III Cpg 8/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2005prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopkaUpnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena ZPPSL. Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe (225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava. Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega...
VSM sklep Cpg 349/95Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek13.02.1998prisilna poravnava - izvršilni postopek - stečajPrekinitev izvršilnega postopka zaradi začetega postopka prisilne poravnave se nanaša na vse izvršilne postopke, kjer je bil sklep o dovolitvi izvršbe že izdan, izvršba pa še ni bila realizirana. Tudi v stečaju velja določilo o prekinitvi tekočega izvršilnega postopka in uveljavljanje izplačila s pravočasno prijavo v stečajnem postopku. 
VDSS sodba Pdp 1060/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.11.2012odpravnina – prisilna poravnava – prednostna terjatevV postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
Sklep III DoR 129/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.02.2014dopuščena revizija - prisilna poravnava - poroštvoPredlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP.
VSL Sodba I Cpg 519/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.10.2017poroštvo - zadržana varščina - prisilna poravnavaTožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
VSL sklep I Cpg 229/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2016terjatev z odložnim pogojem - leasing pogodba - odstop od pogodbe - prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnavaKer sta pogodbeni stranki že z leasing pogodbama dogovorili posledice odstopa od pogodbe in določili višino odškodnine, ki ustreza pozitivnemu pogodbenemu (izpolnitvenemu) interesu tožene stranke, je evidentno, da je terjatev na plačilo odškodnine (v višini še neplačanih in nezapadlih leasing obrokov, diskontiranih zaradi predčasne zapadlosti, povečanih za stroške izterjave in zmanjšanih za kupnino, doseženo s prodajo predmetov leasinga), ena od pogodbenih obveznosti leasingojemalca oziroma tožeče stranke kot njegovega solidarnega poroka. Terjatev, kot obligacijska pravica na plačilo odškodnine, je nastala torej že z veljavno sklenitvijo leasing pogodb. Le začetek učinkovanja te terjatve (izpolnitvenega upravičenja, ki ga vsebuje terjatev) je povezana z uresničitvijo odložnega pogoja, v obravnavanem primeru odstopa od pogodb. Drugačno pritožbeno stališče, da je temelj nastanka terjatve na plačilo odškodnine zaradi odstopa od pogodbe vezan na uresničitev...
VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.07.2005prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijavaPogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana. Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno obveznost skladno s pogodbo. 
VSL sklep Cst 4/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.01.2017poenostavljena prisilna poravnava - zlorabaOdsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni. Če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi. V kolikor ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, potem namena poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče doseči.
VSL sklep III Cp 2060/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.12.2000prisilna poravnava - privilegirana terjatev - zamudne obrestiZamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. 
VSK sklep II Cpg 124/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek24.11.2005dovolitev izvršbe - prisilna poravnava - sklepPrepoved velja v primerih, kadar pride do potrditve prisilne poravnave le do izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave. 

Izberi vse|Izvozi izbrane