Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1053cT1wcmlzaWxuYSUyMHBvcmF2bmF2YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep Cst 687/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.12.2017prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovana terjatevČe je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala. Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
VSM sklep I Cpg 133/2004Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek09.09.2004prisilna poravnavaPotrjena prisilna poravnava sanira oblične pomanjkljivosti prevzema in prenosa poslovnega vložka iz člena 453 ZGD. 
VSK sklep II Cpg 160/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek05.01.2006prisilna poravnavaPo določbah 3. odst. 59. člena ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, če se njihove terjatve naknadno ugotovijo. Se pa smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 3. odst. 59. člena ZPPSL izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. 
VSL sklep III Cpg 144/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.09.2005prisilna poravnavaOdločitev o pričetku postopka prisilne poravnave je pomembna zaradi nastopa pravnih posledic (31. člen ZPPSL). Predložitev načrta finančne reorganizacije pa je pozitivna procesna predpostavka, ki jo mora izpolniti dolžnik za nadaljnji tek postopka, najkasneje do izteka prekluzivnega roka po 1. odst. 46. člena ZPPSL. Dolžniku z vložitvijo predloga za pričetek postopka prisilne poravnave prične teči rok, v katerem bo moral navedeno predpostavko postopka izpolniti, ne glede na to, kdaj bo sodišče formalno odločilo o predlogu za pričetek postopka. Na sam potek prekluzivnega roka pa morebitna pomanjkljivost predloga za začetek postopka prisilne poravnave v smislu 1. odst. 26. člena ZPPSL ne vpliva. To pomeni, da si dolžnik z vložitvijo formalno nepopolnega predloga za pričetek postopka prisilne poravnave ne more podaljšati prekluzivnega roka za vložitev načrta finančne reorganizacije, ki kot rečeno ni formalna predpostavka za pričetek postopka. 
VSL sklep II Cpg 213/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.04.2005prisilna poravnavaZačetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava učinkuje le za tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali so tega dne že dospele (primerjaj 1. odstavek 43. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). 
VSK sklep II Cpg 132/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek12.01.2006prisilna poravnavaSodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1. odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.). 
VSL sklep II Cpg 697/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.09.2000prisilna poravnavaPrisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava. 
VSL sklep III Cpg 74/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.09.2000prisilna poravnavaVsebinsko o utemeljenosti predloga za prisilno poravnavo odločajo upniki z glasovanjem. Če upniki poravnavo potrdijo tako, da zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60 % vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po 34. členu ZPPSL, poravnalni senat prisilno poravnavo potrdi. Po uradni dolžnosti namreč poravnalni senat ne presoja, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sklenitev prisilne poravnave. 
VSL sodba I Cpg 376/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.11.2000prisilna poravnavaV postopku prisilne poravnave se upoštevajo le terjatve, nastale do začetka postopka. 
VSL sklep III Cpg 103/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.11.2000prisilna poravnavaNad borzno posredniško družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave 
VSL sodba I Cpg 1383/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.11.2000prisilna poravnavaPo določbi 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) ugotovi sodišče v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, obstoj sporne terjatve (ugotovitveni del sodbe) in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave (dajatveni del sodbe). Dajatveni del mora pri tem oblikovati kot pri vsaki dajatveni sodbe, tako da določi denarni znesek, morebitne obresti in rok plačila. 
VSM sodba Cpg 124/93Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek17.10.1994prisilna poravnavaAbsolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljena, ki so obstajale v trenutku, ko je bil oklic iz 25.člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča. 
VSL sklep III Cpg 108/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.12.1999prisilna poravnavaPostopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča. 
VDS sodba Pdp 307/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.03.2004prisilna poravnava - starejši delavecVarstvo starejšega delavca pred odpovedjo je zagotovljena tudi v postopku prisilne poravnave, ker prisilna poravnava ne pomeni prenehanja delodajalca. 
VSL Sklep Cst 125/2022Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.05.2022poenostavljena prisilna poravnavaZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.
VSL sklep II Cpg 145/2001Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.03.2001prisilna poravnava - terjatevPrisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava. 
VSL sodba I Cpg 1210/98Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.11.1999prisilna poravnava - učinekNi nujno samo pravdno sodišče tisto, ki mora ob izdaji odločbe jemati v ozir že potrjeno prisilno poravnavo (3.odst. 64. čl.ZPPSL). Četudi je imel zakonodajalec s tem v mislih pravdno sodišče, pa iz pomena določila samega to ni jasno razvidno. Pravdni postopek namreč ne "teče zaradi izplačila terjatve", pač pa (med drugim) šele zaradi razrešitve spora ali upnikova terjatev sploh obstoji. 
VSL sklep Cpg 240/95Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.03.1995prisilna poravnava - poprečna taksaPoprečna taksa se v postopku prisilne poravnave odmeri od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, brez upoštevanja faktorjev, s katerimi je treba pomnožiti terjatve določenih upnikov po 56. členu ZPPSL. 
VSK sodba in sklep Cpg 3/2016Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek01.07.2016prisilna poravnava - neupravičena obogatitevUtemeljeno pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je bila nad toženo stranko še pred zaključkom prvostopenjskega postopka pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ker je terjatev tožeče stranke nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, učinkuje potrjena prisilna poravnava nanjo (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP), kar bi sodišče pri svoji odločitvi moralo upoštevati in ne bi smelo toženi stranki nalagati izpolnjevanja obveznosti v nasprotju z njenimi obveznostmi iz potrjene prisilne poravnave.
VSL sklep II Cpg 838/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.11.2000prisilna poravnava - terjatev36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo. 

Izberi vse|Izvozi izbrane