Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 75cT1wcmlrcml0byUyMGl6cGxhJUM0JThEaWxvJTIwZG9iaSVDNCU4RGthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 687/2016-1114.02.2017V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne...davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - prodaja nepremičnin
UPRS Sodba I U 516/2017-1410.04.2018Odločitev temelji na 7. točki prvega odstavka 74. člena ZDPPO-2, ki določa, da se za dohodke, podobne dividendam, štejejo: prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena...davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - dividendam podobni dohodki - navidezen pravni posel
UPRS sodba I U 222/201501.12.2015Dejstvo, da sta direktorja kot delojemalca vozili dejansko uporabljala v privatne namene, je po presoji sodišča zadostna podlaga za ugotovitev bonitete, ki se všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja za celotno obračunsko obdobje. Ko je v davčnem postopku ugotovljena zasebna uporaba službenih vozil (tudi če gre za enkraten dogodek), predstavlja takšna uporaba vozil boniteto in je obdavčena.

Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljivih tržnih cen, od katere se dohodnina izračuna in plača po 20% stopnji in velja kot dokončni davek (v danem primeru je cene določil tožnik sam). Tožnik kot izplačevalec pa mora, ko izplača nadomestilo, ki šteje za prikrito izplačilo dobička fizični osebi, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90....
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - boniteta - prikrito izplačilo dobička
UPRS Sodba I U 1481/2016-1705.09.2017V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali gre v obravnavanem obdobju za poslovanje tožnika s povezanimi osebami s tožnikom, v smislu določb točke 2 in 3 prvega odstavka 16. člena in 7. točke 74. člena ZDDPO-2, sporen je izračun transfernih cen za obravnavano obdobje in z izpodbijano odločbo dodatno naložen DDPO, akontacija DDPO ter obresti za obravnavano obdobje (primarna obdavčitev), sporna pa je tudi ugotovitev davčnega organa, da naj bi tožnik izplačal prikrito izplačilo dobička (7. točka 74. člena ZDDPO-2) in posledično odmera davčnega odtegljaja tožniku za predmetno obdobje (sekundarna obdavčitev). Za pravilno odločitev je v zadevi bistvenega pomena ugotovitev, ali gre v predmetni zadevi za poslovanje med povezanimi osebami, kot jih opredeljuje točka 2 in 3 prvega odstavka 16. člen ZDDPO-2, saj le v primeru ugotovitve,...davek od dohodkov pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - kapitalska povezanost - transferne cene
UPRS Sodba I U 842/2016-1117.01.2017Med odhodke davčnega zavezanca se lahko vštevajo samo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov (prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2). V skladu s 77. členom ZDavP-2 pa davčni zavezanec dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo.davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznan odhodek - davčna osnova - prikrito izplačilo dobička
sodba I U 629/201221.08.2012Listin, ki bi izkazovale obstoj posojilnega razmerja, ni ali pa so pomanjkljive do te mere, da jih ni mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za knjiženje oziroma za izplačilo izposojenih zneskov. To pomeni, da gre v obravnavanem primeru za izplačila direktorju brez dogovorjenega povračila in s tem za zmanjšanje premoženja tožeče stranke, ki se po določbah 74. člena ZDDPO-2 šteje za prikrito izplačilo dobička in s tem za dohodke (fizične osebe), podobne dividendam, ki podležejo obdavčitvi z dohodnino.dohodnina - dohodek iz kapitala - dividendam podobni dohodki - prikrito izplačilo dobička - posojilo - kredit - navidezni pravni posel
UPRS sodba I U 878/201210.12.2013Posojilnih pogodb ni bilo mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za opravljena knjiženja (terjatev iz naslova posojil) oziroma so le-te zgolj navidezne ter gre posledično pri obravnavanih izplačilih dejansko za prikrito izplačevanje dobička iz 7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2. Knjiženje opravljenih izplačil kot terjatev do posojilojemalca pri tem ni odločilnega pomena. Bistvo prikritega izplačila dobička je namreč ravno v tem, da se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov (npr. prodajne, licenčne, posojilne pogodbe) in knjiženj, ki ne odražajo resnične vsebine in ima za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe.DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - prikrito izplačilo dobička - posojilo - verodostojna knjigovodska listina
sodba I U 849/200916.11.2010V izpodbijani odločbi se utemeljeno in dovolj obrazloženo ugotavlja, da je bil posel prodaje oziroma nakupa lastnih poslovnih deležev s strani tožeče stranke navidezen in da je šlo dejansko za prikrito izplačilo dobička. Stališče tožeče stranke, da davčna zakonodaja omogoča, da se neizplačani dobički izplačajo kot prodaja deleža v kapitalu in da so takšna izplačila neobdavčena, ne drži. (Davčna) zakonodaja le omogoča prodajo, ne daje pa pravnega varstva poslom, ki so navidezni in katerih pravi namen je različen od tistega, ki se izkazuje formalno (navzven). Čim je posel navidezen, po določbah 66. člena ZOR velja tisti, ki ga navidezni posel prikriva. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da pogodba o nakupu lastnih deležev v davčnem pogledu nima pravnih učinkov in da zato učinkuje prikrita transakcija, to je davek od dobička pravnih oseb - prodaja lastnih poslovnih deležev - navidezni pravni posel - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka
UPRS Sodba I U 861/2016-1422.05.2018Ker tožnik v postopku, katerega namen je bil, da se preveri, ali so cene med povezanimi osebami v skladu s t. i. neodvisnim tržnim načelom, ni zagotovil dokumentacije, iz katere bi bila razvidna primerjava dodatka na stroške v povezani transakciji z dodatkom na stroške v primerljivih nepovezanih transakcijah, se je tožnik strinjal z davčnim organom, da se uporabi metoda stopnje čistega dobička. Po ugotovitvi, da uporaba metode dodatka na stroške v konkretnem primeru ni uporabljiva, se je davčni organ odločil za uporabo metode stopnje čistega dobička. Tudi pri uporabi te metode je dal tožniku možnost sodelovanja v postopku. Tožniku je dal usmeritve glede avtomatičnega dela iskanja pri pripravi primerjalne analize, ko je ocenil, da tožnikova primerjalna analiza ni ustrezna. Tožnik pa navedenim usmeritvam ni sledil. Zato je davčni organ imel podlago, da je na podlagi 68. člena ZDavP-2 davčno osnovo ugotovil z...davek od dohodkov pravnih oseb - povezane družbe - transferne cene - ocena davčne osnove - neodvisno tržno načelo - prikrito izplačilo dobička
UPRS Sodba I U 1736/2015-727.06.2017Tožeča stranka pri sklepanju pogodb ni sledila osnovnemu namenu, za katerega se ustanavljajo gospodarske družbe, to je doseganju dohodkov in dobička iz poslovanja in da je bil namen tožeče stranke, da s številnimi medsebojno povezanimi transakcijami, s katerimi je preko posojilnih pogodb prelivala sredstva med povezanimi osebami, zabriše izvor kapitala, ter z zapletenimi transakcijami oteži vpogled v poslovanje. Tožeča stranka ni pojasnila v čem je ekonomski namen opisanih ravnanj, ko povezane osebe ena drugi v dolgi verigi posojajo sredstva, pri čemer posojilojemalka praviloma sredstva plasira kot posojilo naprej naslednji povezani osebi. Dejstvo, da je A.A. neposredni ali posredni lastnik oz. upravljavec v obravnavanih transakcijah udeleženih družb, ni sporno. Takšna povezanost pa tudi po presoji sodišča omogoča usklajeno delovanje, katerega cilj je izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti A.A. s sklenitvijo...davek od dohodkov pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - posojilna pogodba - vračilo posojila - simuliran (navidezni) pravni posel
UPRS sodba I U 275/201318.12.2013Če je edini razlog za sklenitev pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave. Zato je tak pravni posel na podlagi tretjega odstavka 39. člena OZ ničen in kot takšen davčno neupošteven.davek o dohodkov pravnih oseb - nakup poslovnega deleža - posojilo - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka
UPRS sodba I U 1242/201504.10.2016Ključni pogoj za zavarovanje je torej pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZDavP-2 izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem sodišče poudarja, da za zavarovanje plačila davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi.davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dvig gotovine - dokazovanje - prikrito izplačilo dobička
UPRS sodba I U 29/201518.02.2016Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec. prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.

Po SRS 11.22. je potrebno povečati finančne prihodke. Davčni organ je ustrezno prevrednotenje opravil prav na tej podlagi, kar nesporno izhaja iz njegove odločbe. V njej je pojasnil, da...
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - uvedba inšpekcijskega nadzora - zastaranje - prikrito izplačilo dobička - davčni odtegljaj - kratkoročne obveznosti - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
sodba I U 19/200915.06.2010Tožnik ne ugovarja ugotovitvam, ki so podlaga povečanju prihodkov iz naslova neevidentiranih prihodkov od prodaje trgovskega blaga. Na podlagi nespornih dejanskih ugotovitev pa je sklep davčnega organa, da gre za (prikrito) izplačilo dobička, od katerega je izplačevalec pod določbi 32. člena ZDDPO dolžan obračunati in plačati posebno akontacijo dohodnine (davek do dohodkov iz premoženja), tudi po presoji sodišča utemeljen. Stališče tožnika, da v navedeni določbi zakona ni podlage za obdavčitev, ker družba dobička ni imela in zato dividend ni izplačala, ni utemeljeno. V postopku je bilo namreč ugotovljeno prav to, da je bil dobiček družbe tožnikoma kot družbenikoma izplačan na prikrit, torej formalno neizkazan način.

V zvezi z gradnjo osnovnega sredstva v lastni režiji med strankama ni spora o tem, da je davčni zavezanec opravil dela, ki...
davek od dobička pravnih oseb - neevidentirani prihodki od prodaje trgovskega blaga - prikrito izplačilo dobička - gradnja osnovnega sredstva v lastni režiji - povečanje davčne osnove
sodba I U 1328/200912.10.2010V postopku ugotovljena dejstva so zadostna podlaga za ugotovitev, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala sprejet ne s ciljem, da se osnovni kapital družbe dejansko poveča, temveč s ciljem njegovega takojšnjega zmanjšanja in s tem neobdavčenega izplačila alikvotnega deleža. Zadevni korporacijski pravni posli so bili torej sklenjeni izključno z namenom izigravanja davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten. Tožeča stranka sicer pojasnjuje zakonitost svojega manevra s stališča ZGD, zakaj je v danem primeru, ne s stališča ZGD, pač pa s stališča poslovno ekonomske odločitve, ravnala tako, kot je, pa zadovoljivo ni pojasnila. Tako ostaja edini izkazan namen za njen manever prikrito izplačilo dobička.

Tožeča stranka nima prav, ko trdi, da v konkretnem primeru niso bili...
davek od dobička pravnih oseb - dohodnina - povečanje in takojšnje zmanjšanje osnovnega kapitala - udeležba pri dobičku - izplačilo dividend - prikrito izplačilo dobička - izigravanje davčnih predpisov - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
VSRS Sodba X Ips 240/201320.03.2015Četudi imajo sporni računi, na podlagi katerih je revidentka knjižila odhodke, vse potrebne formalne elemente in zaradi tega formalno ustrezajo standardu 21.12. SRS, to ne pomeni, da so sporni računi že zaradi formalne ustreznosti verodostojni tudi po vsebini. Ker je davčni organ ugotovil okoliščine, zaradi katerih je upravičeno podvomil v vsebinsko pravilnost spornih računov in posledično v vsebinsko pravilnost revidentkinih poslovnih knjig, v katere je revidentka sporne račune knjižila, je imel podlago za izvedbo postopka cenitve davčne osnove. Dvom v vsebinsko pravilnost poslovnih knjig davčnega zavezanca je namreč v peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 izrecno naveden kot razlog za izvedbo postopka cenitve davčne osnove.

Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve „vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.“ Ker v zadevi ni sporno, da se je zaposlitev izvajala v Sloveniji, za določitev vira dohodka po 9....
dovoljena revizija - dohodnina - ocena davčne osnove - akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve - vir dohodka v Sloveniji - plačnik davka - stopnja akontacije dohodnine - akontacija dohodnine od drugih dohodkov - prikrito izplačilo dobička
VSRS Sodba X Ips 151/201724.10.2018Revizijski očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora o poslu med povezanimi osebami in zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je neutemeljen. Revident namreč v tožbi ni navajal, da v relevantnem obdobju navedene osebe ne bi bile povezane, temveč je tej ugotovitvi zgolj nasprotoval, ne da bi to nasprotovanje kakorkoli pojasnil. V zvezi s tem je navedel le, da povezane osebe pogosto sklepajo posle, ki jih nepovezane osebe ne bi sklenile, in ki se sklenejo na način, ki omogoča pridobitev davčnih ugodnosti. Sodišče pa je te tožbene navedbe zavrnilo s pojasnilom, da se pri vprašanju prikritega izplačila dobička upošteva povezanost iz 7. točke 74. člena ZDDPO-2 in pritrdilo sklepanju davčnega organa, da je šlo za povezane osebe, saj je bilo v davčnem postopku ugotovljeno lastništvo teh oseb in s tem povezanost med njimi. Ne gre torej za to, da se sodišče do tožbenih ugovorov glede povezanosti oseb, kot ga...davek od dohodka iz kapitala - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - navidezni pravi posel - prikrito izplačilo dobička - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji
UPRS Sodba I U 2102/2017-906.11.2018Zmota pri presoji, ali bodo gospodarske koristi od danega posojila pritekale, praviloma ni računovodska napaka. Da bi se knjiženje prihodkov lahko štelo za napako, bi tožnik moral skladno s SRS predložiti ustrezne dokaze, ki so mu bili na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in ki bi morali biti že takrat upoštevani pri njihovi sestavi, pa napak niso bili. Takšnih dokazov tožnik ni predložil. Posledično je davčni organ pravilno zavrnil predložena popravka davčnih obračunov in upošteval prihodke, kot izhajajo iz prvotnih davčnih obračunov.

S predložitvijo (prvotnih) davčnih obračunov je tožnik zatrjeval, da je imel prihodke v določeni višini, v inšpekcijskem postopku pa je zatrjeval nižje prihodke in za svoje trditve predložil dokaze, ki jih je davčni organ vsebinsko presodil in argumentirano zavrnil. Na davčnem organu je obveznost, da predlagane dokaze izvede (ali obrazloženo zavrne) ter na podlagi tako izvedenega...
davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - dividendam podobni dohodki - dokazovanje
UPRS Sodba I U 1570/2016-1219.09.2017Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDDPO-2 se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (v skladu s prehodno določbo 81. člena ZDDPO-2 za leto 2010 šestkratnik in za leto 2011 petkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Tožnik je v postopku dokazoval, da bi presežek posojil dobil tudi od nepovezane osebe, vendar pa navedenega ni uspel dokazati.davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - transferne cene - neodvisno tržno načelo - Vodila (Smernice) OECD
VSRS Sodba X Ips 48/201418.06.2015Posojilna pogodba, sklenjena med odvisno družbo in njeno francosko matično družbo in plačevanje obresti na njeni podlagi, z davčnega vidika niso upoštevane. Pravilna pravna podlaga za takšno odločitev je po presoji revizijskega sodišča četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se „z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju“ ter da v primeru, „če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.“ V tem primeru je zato treba celotni znesek izplačil odvisne družbe davčno obravnavati kot prikrito izplačilo dobička.davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj od dohodkov podobnih dividendam - neupoštevanje pravnih poslov pri obdavčenju - ekonomska vsebina poslov - umetni konstrukt - prikrito izplačilo dobička - izplačilo odvisne družbe matični družbi iz druge države članice EU - zloraba - neuporaba direktive EU

Izberi vse|Izvozi izbrane