<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS049077
Vrsta:Članki
Datum objave:01.07.2014
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) 2/2014, str. 321
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:sklic skupščine - rok - p renos poslovnega deleža - pogodba o prenosu poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - enoosebna družbe z omejeno odgovornostjo - vpisovanje v knjigo sklepov - firma podružnice tuje gospodarske družbe - jezik firme - točka VEM - tujec kot novi družbenik - vložitev predloga - poznavanje slovenskega jezika - odstop direktorja - odstopna izjava - prokura - pooblastilo prokurista - čistopis družbene pogodbe - notarsko potrdilo
Področje:PRAVO DRUŽB
Avtor:Vladimir Balažic

Besedilo

Mogoči odgovori na vprašanja iz prakse

Celotno besedilo

Rok za sklic skupščine

509. člen ZGD-1 predpisuje, da se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine. V komentarju zakona je navedeno, da lahko družbeniki glede na drugi odstavek 504. člena ZGD-1 določijo drugačen rok za sklic skupščine. Ali lahko družbeniki v družbeni pogodbi določijo, da se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom npr. 7 dni pred dnem zasedanja? Družbena pogodba torej določa krajši rok za sklic skupščine, kot ga določa zakon.

S 504. členom ZGD-1 je predpisana pogodbena svoboda družbenikov v d. o. o. pri upravljanju družbe. Še posebno drugi odstavek te zakonske določbe jasno predpisuje, da se določbe 505. do 510. člena uporabljajo samo, če družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe. Seveda pa je treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali ni pogodbena ureditev taka, da nasprotuje temeljnim zakonskim načelom. Zato je tudi pri ureditvi roka za sklic skupščine treba upoštevati, da ne sme biti tako kratek, da bi onemogočal družbenikom pravočasno pripravo za skupščino. Po mojem mnenju je 7-dnevni rok (mimogrede: takega je določal prejšnji ZGD) še razumno dolg, zlasti če gre za manjšo d. o. o.

Prenos poslovnega deleža

Družbenik je svoj poslovni delež z prodajno pogodbo prenesel na novega družbenika. V pogodbi je bil rok plačila kupnine pogoj za vpis. Družbenik kupnine ni plačal v določenem roku, ampak mesec dni pozneje. Družbeniki so dali izjavo, da pogodba ostane v veljavi in da naj se odsvojitev vpiše v sodni register. Ali lahko družbeniki kljub temu, da je pogodba prenehala veljati v trenutku, ko odložni pogoj ni bil izpolnjen, naknadno sprejmejo odločitev, da pogodba o odsvojitvi velja?

Lahko, saj je v takem primeru odločilna volja družbenikov, položaj pa je enak, kot če bi še enkrat sklenili enako pogodbo.

Razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža

Družbenik enoosebne družbe je z darilno pogodbo prenesel 1 % poslovnega deleža na novega družbenika. Po dveh letih sta družbenika darilno pogodbo razveljavila in na tej podlagi je podarjeni poslovni delež prešel nazaj na družbenika, ki je poslovni delež podaril. Ali je taka listina (listina o razveljavitvi darilne pogodbe) zadostna podlaga za vpis v sodni register?

Menim, da je.

Vpisovanje v knjigo sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo

Prosimo, da se notarji obvestijo o načinu vpisa sklepov v knjigo sklepov, kadar pri prodaji poslovnih deležev v družbi ostane samo en družbenik. Notar nam je namreč pojasnil oz. nas je poučil, da vpis v knjigo sklepov ni mogoč, dokler ne bodo izvedene predlagane spremembe. Notarji z našega področja s tem nimajo težav in sklepe tudi v takih primerih takoj vpišejo v knjigo sklepov.

Problema ne razumem čisto dobro. Če je težava v tem, da je notar mislil, da pogodba o prodaji poslovnih deležev začne učinkovati šele z vpisom spremembe družbenikov v register, seveda nima prav. Po prvem odstavku 482. člena ZGD-1 se namreč za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, kar pomeni, da vpis spremembe družbenika ni konstitutiven (tako tudi Ustavno sodišče RS v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, sklep VS RS III Ips 640/2005, več sklepov višjih sodišč).

Pri ustanovitvah enoosebnih d. o. o. se sklepi ustanovitelja ne vpisujejo v knjigo sklepov (pisno ali elektronsko). Glede na tretji odstavek 526. člena ZGD-1 pa je pri nas notarka pri ustanovitvi vpisala sklep v knjigo sklepov, saj si ta odstavek razlaga tako, da ob ustanovitvi lahko vpiše sklep (o imenovanju direktorja) v knjigo sklepov, ker na sklepu ni overjen ustanoviteljev podpis, ona pa v imenu ustanovitelja vlaga elektronski predlog za vpis ustanovitve. Ali si notarka pravilno razlaga določilo ZGD-1 (pri nas smo se prvič srečali s tako razlago in do zdaj pri ustanovitvah še nikoli nismo imeli primera vpisa sklepa v knjigo sklepov)?

Obrazložitev

predloga za spremembo ZGD-1B je bila:

sprememba 526. člena je potrebna zaradi zagotovitve ustrezne pravne podlage za vodenje elektronske knjige sklepov z uporabo sodobnih informacijskih rešitev.

Dodala sta se nova tretji in četrti odstavek, ki se nanašata na sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis vstopna točka, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.

Knjiga sklepov je

lahko pisna ali elektronska. Ker elektronsko knjigo sklepov vodi Notarska zbornica ob tehnološki pomoči MJU, mora Notarska zbornica glede podrobnejšega določanja načina vodenja knjige sklepov dodatno pridobiti soglasje MJU. Namen določbe tretjega odstavka 526. člena ZGD-1 je verjetno v tem, da so tam navedeni sklepi z overjenim podpisom ustanovitelja in za njihovo veljavnost zato ni treba vpisa v knjigo sklepov.

Iz tega izhaja, da je treba, če v aktu o ustanovitvi kakšnega sklepa iz 505. člena ZGD-1 ni (na primer o imenovanju direktorja), tak sklep že ob ustanovitvi družbe vpisati v knjigo sklepov.

Edini družbenik mora vse sklepe vpisati v knjigo sklepov. Notarka je predložila fotokopijo iz knjige sklepov in zapisala, da je družbenik 18. 2. 2014 sprejel sklepe, ki so potrjeni v notarskem zapisniku notarke št. SV z dne 18. 2. 2014. Ali lahko notarka na tak način vpiše sklep v knjigo sklepov?

Menim, da ne. V knjigo sklepov morajo biti namreč vpisani sklepi, ne pa notarski zapisnik o njihovem sprejetju.

Firma podružnice tuje gospodarske družbe

Ali tudi pri ustanovitvi tuje podružnice (pri nas v Sloveniji) za firmo velja načelo izključnosti (splošne določbe – 21. člen ZGD-1) tako kot za vse druge družbe? Imamo namreč primer, da hrvaška družba T., d. o. o., ustanavlja tujo podružnico, v registru pa je že vpisana naša družba s popolnoma enakim fantazijskim in pravnoorganizacijskim delom firme, in sicer T., d. o. o. Ali je dopusten vpis tuje podružnice s firmo T., d. o. o. – podružnica v Sloveniji v sodni register glede na to, da mora firma podružnice vsebovati firmo matične družbe (še nikoli nismo imeli takega primera, saj so se do zdaj vse tuje družbe kot ustanoviteljice jasno razlikovale od firm že vpisanih družb)? Ali je treba z odredbo zahtevati, da ustanovitelj v firmi doda neko sestavino (besedo, kratico), po kateri se bo jasno razlikovala od firm že vpisanih družb?

Po določbi prvega odstavka 679. člena ZGD-1 mora podružnica pri nastopanju v pravnem prometu uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Po mojem mnenju že to zadošča, da se firma podružnice tuje družbe razlikuje od enake ali podobne firme domače družbe – poleg tega, da bo iz firme podružnice razvidno, da je podružnica.

Pristojnosti točk VEM – udeleženci tujci

Pri ustanovitvi in vstopu novih družbenikov, ki so tujci, točke VEM pripravijo predloge za vpis. Iz listin ni razvidno, ali tujci razumejo jezik. Po pojasnilu v teh zadevah na točki VEM povedo, da

tujce brez razumevanja jezika običajno spremlja nekdo, ki jezik pozna. Predlogu ne priložijo pooblastila. Ali so glede na navedeno v tem primeru točke VEM pristojne za vložitev predlogov oz. bi morale priložiti še pooblastilo ali napotiti tujca k notarju?

Mislim, da sodnemu registru ni treba nadzirati, kako je bil voden postopek za vpis na točki VEM. Zato mu tudi ni treba preverjati, ali je tujec, ki je vložil predlog za vpis na točki VEM, razumel slovenski jezik ali ne. To je dolžnost pooblaščenih oseb na točki VEM. Samo mimogrede: prevajalec, ki spremlja tujca, ni njegov pooblaščenec in zato ne potrebuje nobenega pooblastila.

Odstop direktorja na podlagi odstopne izjave

Ob upoštevanju sodne odločbe III Ips 37/2010 (“Predložitev sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa je torej predpostavka za izbris poslovodje iz sodnega registra, in to ne glede na razlog za prenehanje funkcije – naj bo to odpoklic poslovodje, odstop poslovodje ali potek časa, za katerega je bil poslovodja imenovan na funkcijo“) lahko v sodni register vpišemo spremembo zastopnika samo ob predložitvi sklepa pristojnega organa. Ali je treba to dosledno upoštevati oz. ali se lahko vpiše taka sprememba samo ob predložitvi odstopne izjave?

V navedeni zadevi je šlo za posebno okoliščino: sodni register je zavrnil predlog poslovodje za njegov izbris, družba (edini družbenik) pa mu ni hotela izdati ustreznega sklepa, zaradi česar se je poslovodja znašel v brezizhodnem položaju in je zahteval izdajo takega sklepa s tožbo. Samo zaradi te posebne okoliščine je Vrhovno sodišče RS izdalo tak sklep. Besedilo iz 8. točke obrazložitve tega sklepa je treba razumeti kot mogoče razumevanje določbe 48. člena Uredbe o vpisu družb ..., ne pa kot stališče sodišča. Za vpis prenehanja funkcije poslovodje torej zadošča njegova odstopna izjava z dokazilom o njeni vročitvi (v obravnavanem primeru edinemu) družbeniku.

Pooblastilo prokurista

Pristojnosti prokurista – ali lahko prokurist v imenu družbe ustanovi novo družbo in podpiše vse za to potrebne listine (tudi izjave)?

Mislim, da ne, ker je prokurist samo pooblaščenec za zastopanje družbe. Torej lahko samo navzven izraža voljo zastopane družbe, ne more pa je tvoriti. Zato mora družba (njeno poslovodstvo) podpisati vse listine, prokurist pa potem kot pooblaščenec na podlagi teh listin lahko vloži predlog za vpis ustanovitve nove družbe (seveda če ima tudi pooblastilo za zastopanje družbe v postopku vpisa).

Jezik firme

Ali lahko pri prenosu s. p. na novoustanovljeno d. o. o. ta ohrani fantazijsko ime, kakršno je imel s. p., ne glede na jezik firme (firma s. p. je v angleškem jeziku)

?

Menim, da ne, saj gre za ustanovitev nove d. o. o., zato je treba pač izpeljati postopek njene ustanovitve v celoti (prvi odstavek 669. člena ZGD-1), vključno z upoštevanjem zakonskih določb o jeziku firme.

Notarsko potrdilo o čistopisu družbene pogodbe

Ali mora biti v notarskem potrdilu točno navedeno, da se čistopis družbene pogodbe ujema s sklepom npr. o spremembi firme, sedeža in dejavnosti, ali je dovolj notarjev zapis, da se pogodba ujema s sklepi, ki jih je družbenik sprejel 18. 2. 2014?

Po mojem mnenju je dovolj, da notar v takem primeru napiše, da se pogodba ujema s sklepi, ki jih je družbenik sprejel 18. 2. 2014, pri čemer bodo morali biti čistopis pogodbe in sklepi pripojeni notarskemu zapisu kot njegov sestavni del (glej zadnji stavek prvega odstavka 50. člena Zakona o notariatu).


Zveza:

ZGD-1 21, ZGD-1 482, ZGD-1 504, ZGD-1 509, ZGD-1 526, ZGD-1 669, ZGD-1 679, ZN 50, Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register 48
Datum zadnje spremembe:
23.01.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NzY5NQ==