<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS045795
Vrsta:Članki
Datum objave:01.01.2015
Publikacija:Pravosodni bilten 1/2015 str. 69
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:insolvenčni postopek - vpliv postopka prisilne poravnave na postopke izvršbe in zavarovanja - vpliv postopka preventivnega prestrukturiranja na postopke izvršbe in zavarovanja - vpliv stečajnega postopka na postopke izvršbe in zavarovanja
Področje:STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Avtor:mag. Damjan Orož

Besedilo

Insolvenčni postopki ter postopek izvršbe in zavarovanja(1)

Celotno besedilo



1. Temeljni pojmi

Po splošni določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP(2) po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP) razen v primerih iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.(3) V teoriji in sodni praksi ni povsem enotno stališče, ali je insolvenčni postopek negativna procesna predpostavka(4) ali materialna ovira(5) za dovolitev izvršbe, vsekakor pa nanjo pazi sodišče ob dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti.(6) Menim, da je začetek insolvenčnega postopka razlog za zavrnitev predloga za izvršbo, saj predstavlja tako imenovani impugnacijski ugovorni razlog po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.(7) To velja za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova, pa tudi za izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine.

Vrste postopkov zaradi insolventnosti določa ZFPPIPP v 5. členu. To so:

– postopek prisilne poravnave,

– postopek poenostavljene prisilne poravnave in

– stečajni postopek.

Znotraj stečajnega postopka poznamo tri njegove oblike:

– stečajni postopek nad pravno osebo,

– postopek osebnega stečaja in

– postopek stečaja zapuščine.

Stečajni postopek se lahko vodi nad vsako pravno osebo, če zakon za posamezno pravnoorganizacijsko obliko, vrsto pravne osebe ali posamezno pravno osebo ne določa drugače (prim. 223. člen ZFPPIPP). Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizično osebo, ki je bodisi potrošnik bodisi podjetnik bodisi zasebnik (prim. 381. člen ZFPPIPP). Postopek prisilne poravnave se lahko vodi nad pravno osebo (ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, če ni v zakonu določeno drugače) ali nad podjetnikom (prim. 136. člen ZFPPIPP). Argumentum a contrario: prisilna poravnava ni mogoča proti fizični osebi, ki ni podjetnik.

2 Učinek postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek

ZFPPIPP ne določa več izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja za izločitvene pravice, zavarovane terjatve in prednostne terjatve, kar pomeni, da po začetku postopka prisilne poravnave ni dovoljena tudi izvršba ali zavarovanja glede terjatve, na katero potrjena prisilna poravnava ne bo učinkovala.(8) Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju občne seje(9) že med veljavnostjo ZPPSL, ki se v ureditvi dopustnosti izvršbe (36. člen) ne razlikuje od zdaj veljavne ureditve po ZFPPIPP – razen v že povedanem obsegu, zagovarjalo stališče, da je postopek za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilni postopek po ZIP, pri čemer sodišče na podlagi določbe 21. člena in drugega odstavka 38. člena ZIP dovoli izvršbo, če istočasno ugodi upnikovemu dajatvenemu predlogu. Izvršba na podlagi verodostojne listine je torej posebne vrste izvršilni postopek, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo, ki je bil vložen proti dolžniku po začetku postopka prisilne poravnave, zavrniti v celoti, skladno z določilom prvega odstavka 36. člena ZPPSL.

Postavlja se vprašanje, ali je učinek začetega postopka prisilne poravnave v postopku na podlagi verodostojne listine drugačen od tistega, ki ga ima na izvršilni postopek, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer ni dvoma, da se izvršilni postopek z začetkom postopka prisilne poravnave prekine.

Dejstvo, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nujno vsebuje dajatveni in dovolilni (izvršilni v ožjem pomenu besede) del, bom upošteval tudi pri nadaljnji razlagi učinkov začetka postopka prisilne poravnave na že tekoči izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine.

Če se postopek prisilne poravnave začne:

a) po vložitvi predloga za izvršbo, a pred izdajo sklepa o izvršbi;

Sodišče predlog za dovolitev izvršbe (dovolilni del) zavrne, dajatveni del predloga za izvršbo pa odstopi v odločitev pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur dajatveni del predloga tudi ustreza.(10)

b) po izdaji sklepa o izvršbi, a pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi;

Tu se po uveljavitvi ZFPPIPP sodna praksa najbolj razlikuje pri vprašanju, ali se izvršilni postopek v tej fazi prekine na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP ali ne. ZFPPIPP v prvem odstavku 132. člena določa, da se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil sprožen proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z dnem začetka postopka prisilne poravnave. Določbi drugega odstavka 36. člena ZPPSL in prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP(11) se razlikujeta le v tem, da ZFPPIPP izrecno omenja postopek, vendar tej razliki ni pripisati takega pomena, ki bi utegnil vplivati na drugačno razlago posledic postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek.

Ali začetek postopka prisilne poravnave prekine postopek na podlagi verodostojne listine v celoti, je pomembno vprašanje, saj je od odgovora nanj odvisen tek ugovornega roka za ugovor zoper sklep o izvršbi. Če se postopek v celoti prekine, preneha teči rok za ugovor (prvi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), po vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka, ki ga lahko sodišče izda po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, začne ta rok znova teči (četrti odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Razlog za stališče, da se postopek z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine,(12) je mogoče najti v dvojnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim sodišče ni le dovolilo izvršbo, temveč je izdalo tudi plačilni nalog. V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združeni izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.(13) Ker pa začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje na postopek izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP, bi lahko sklepali, da se določba o prekinitvi postopka uporablja le takrat, ko je zadeva v fazi opravljanja izvršbe. Vendar menim, da ni tako, vsaj iz dveh razlogov ne.

Prvi razlog je razviden že iz določbe prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, po kateri od začetka insolvenčnega postopka ni dopustno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Ker zakon ne določa drugače, to velja za oba tipa izvršilnega postopka – na podlagi izvršilnega naslova in na podlagi verodostojne listine. To izhaja tudi iz splošne določbe prvega odstavka 130. člena ZFPPIPP, ki določa obseg uporabe oddelka 3.8. Ta oddelek se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče. Drugi razlog za tako stališče pa je, da je določba prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP logično nadaljevanje splošne prepovedi izdaje sklepov o izvršbi po začetku postopka prisilne poravnave. Če od začetka postopka prisilne poravnave ni dopustno dovoliti izvršbe (z dajatvenim in tudi dovolilnim delom) – do tega je Vrhovno sodišče sprejelo stališče v zgoraj omenjenem načelnem pravnem mnenju –, se vsi postopki, v katerih je tak sklep že izdan, prekinejo. Postopek dovolitve izvršbe poteka hkrati za dajatveni in za dovolilni del. Tudi ugovor zoper sklep o izvršbi, razen če ni določeno, da ga dolžnik izpodbija samo v dovolilnem delu, je vložen zoper sklep o izvršbi v celoti (prvi in drugi odstavek 62. člena ZIZ). Oba tudi hkrati postaneta pravnomočna, razen če dolžnik v ugovoru izrecno navede, da zoper sklep o izvršbi ugovarja zgolj v dovolilnem delu (tretji odstavek 62. člena ZIZ). Če torej sodišče s sklepom o izvršbi hkrati odloča o dajatvenem in dovolilnem delu, menim, da ima prekinitev postopka izvršbe iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP učinek na oba dela sklepa o izvršbi. S prekinitvijo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja dolžnika, torej tudi za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi (drugi odstavek 207. člena ZPP).

Če je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložen pred začetkom postopka prisilne poravnave, se je v sodni praksi oblikovalo (sicer pragmatično) stališče, da je odločanje o ugovoru dopustno (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj gre v tem delu kakor za postopek plačilnega naloga.(14) V tem primeru se namreč postopek nadaljuje kakor v postopku plačilnega naloga pri ugovoru zoper plačilni nalog, pri čemer pa ni ovire za nadaljevanje postopka. Mogoče je tudi, da dolžnik pred začetkom postopka prisilne poravnave vloži ugovor, a izrecno le zoper dovolilni del sklepa o izvršbi. V tem primeru je sklep o izvršbi v dajatvenem delu pravnomočen, sodišče pa ugovor obravnava kot ugovor zoper izvršilni naslov (tretji odstavek 62. člena ZIZ). Po citirani določbi ZIZ bi se postopek moral nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, vendar se zaradi prekinitve postopka iz razloga po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP ne more.

Če se po izdaji sklepa o izvršbi, vendar še med trajanjem ugovornega roka začne postopek prisilne poravnave, to ni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi (ker je bil ta izdan pred začetkom prisilne poravnave), temveč le razlog za prekinitev postopka (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP).

Če je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine prekinjen še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, sodišče torej izda sklep o prekinitvi postopka izvršbe z začetkom postopka prisilne poravnave (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), po pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave pa izda sklep o nadaljevanju postopka, ki je v tem primeru zgolj procesni sklep v smislu 208. člena ZPP,(15) saj v tem primeru sklep o izvršbi še ni pravnomočen, od pravnomočnosti pa je odvisno, za koliko se utesni izvršba s sklepom iz 216. člena ZFPPIPP. Sprejeto je stališče, da je nadaljevanje postopka na podlagi 216. člena ZFPPIPP predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so izpolnjeni pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja(16) – pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej šele, če je ta sklep že pravnomočen. Vsaj tako je večinsko stališče, čeprav ne vidim razloga, zakaj bi bilo napačno stališče, če se tudi v tem primeru uporabi 216. člen ZFPPIPP, saj se s tem izvršba v delu, v katerem je treba upoštevati potrjeno prisilno poravnavo, utesni. Po mojem mnenju ni razloga, zakaj bi imel dolžnik pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim se je izvršba zoper njega že utesnila.(17)

Po potrjeni prisilni poravnavi ni več razloga za prekinitev izvršilnega postopka,(18) kako se bo nadaljeval – s procesnim ali sklepom iz 216. člena ZFPPIPP – pa je odvisno od faze, v katerem je postopek. Če se ugovor še rešuje in se bo treba ravnati po določbah 62. člena ZIZ, ne vidim ovire, da bi sodišče ugotovilo le nadaljevanje postopka, saj tako lahko odloči o ugovoru (tudi po drugem odstavku 62. člena ZFPPIPP). Vsekakor bo treba pred opravo izvršbe (če se ugovor morebiti zavrne) odločiti še o utesnitvi postopka izvršbe pod pogoji prisilne poravnave.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katerim je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje prisilna poravnava, ima naravo sodne odločbe iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, zato potrjena prisilna poravnava nanj učinkuje tako, da proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.(19)

c) po pravnomočnosti sklepa o izvršbi;

S potrdilom o izvršljivosti sodišče za nazaj potrdi dejstvo, da dolžnik v določenem roku ni ugovarjal zoper sklep o izvršbi oziroma je bil ta pravnomočno zavrnjen, zato se lahko izda tudi po začetku insolvenčnega postopka. Za izdajo potrdila ni predviden poseben tip postopka. Gre za administrativno opravilo, ki je po Sodnem redu v pristojnosti vpisničarja (tretji odstavek 208. člena) in na izdajo katerega insolvenčni postopki nimajo vpliva. Če se postopek prisilne poravnave začne po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima enake pravne posledice na postopek izvršbe kakor pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – prekinitev postopka izvršbe, kar pomeni, da se izvršba na sme opravljati, morebiti že zarubljena sredstva pa ostanejo zarubljena. Prekinitev izvršbe ima enake učinke kakor odlog izvršbe.(20)

Če je upnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pa že pred pravnomočnostjo, v postopku že pridobil ločitveno pravico pred začetkom postopka prisilne poravnave (ta se začne z dnem izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, torej takrat, ko se začne glavni postopek zaradi insolventnosti; prim. četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP ter določbe 153. in 157. člena ZFPPIPP, po katerih pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnevom, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave) ali pa je bila ločitvena pravica pridobljena zunaj izvršilnega postopka (na primer hipoteka), ne glede na čas nastanka, sodišče po potrjeni prisilni poravnavi izda sklep o nadaljevanju postopka in opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve (2. točka 216. člena ZFPPIPP). Če v izvršilnem postopku ni bila pridobljena ločitvena pravica pred začetkom postopka prisilne poravnave, sodišče po potrjeni prisilni poravnavi izda sklep o nadaljevanju postopka izvršbe in hkrati (v istem sklepu; glede VL glej zgoraj) utesni izvršbo tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. V obeh primerih velja, da za nadaljevanje postopka ni potreben upnikov predlog.

Utesnitev izvršbe mora jasno izhajati iz izreka sklepa izvršilnega sodišča, zgolj navedba v obrazložitvi, da se izvršba nadaljuje skladno s pogoji prisilne poravnave, ne zadošča.(21) Kako naj bo oblikovan izrek tega sklepa, lahko ugotovimo ne samo iz zakonskih določb (prim. 216. člen ZFPPIPP), temveč tudi iz namena takega sklepa. Namenjen namreč ni le strankam postopka, temveč tudi izvrševalcem sklepa o izvršbi, pri katerih ne sme biti nobenega dvoma o tem, v kakšnem obsegu naj opravijo izvršilna dejanja. Mogočih je več načinov oblikovanja izreka, na primer:

Izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi … z dne …, se utesni tako, da se opravi izvršba v naslednjem obsegu in rokih:

250,00 EUR od 1. 1. 2015 in z obrestno mero zamudnih obresti … (te so določene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave) od …...... do plačila;

250,00 EUR od 1. 1. 2016 in z obrestno mero zamudnih obresti … od … do plačila;

250,00 EUR od 1. 1. 2017 in z obrestno mero zamudnih obresti … od … do plačila;

250,00 EUR od 1. 1. 2018 in z obrestno mero zamudnih obresti … od … do plačila.

Izvršba se pred iztekom tako določenih rokov ne sme opravljati, zato mora sodišče paziti, da je to jasno izvrševalcem sklepa o izvršbi. Menim, da pri izdaji tega sklepa ni primerna oblika izreka, ki se v sodni praksi uporablja pri sklepu o delni ustavitvi postopka zaradi delnega umika predloga za izvršbo zaradi plačila in po kateri v izrek ne spada navedba, za kateri del terjatve se postopek še nadaljuje. Treba je namreč upoštevati, da v tem primeru ne gre za utesnitev zaradi plačila, temveč dejansko za delni odpust obveznosti (prim. tretji in četrti odstavek 214. člena ZFPPIPP), zato je praktično nemogoče navesti znesek terjatve, ki presega del, za katerega se izvršba še opravlja. Koliko je znašala terjatev na dan začetka prisilne poravnave, je stvar obrazložitve tega sklepa. Če je bila terjatev prijavljena v postopku prisilne poravnave in ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, sodišče upošteva tam določen delež plačila terjatve (prim. prvi odstavek 210. člena in 216. člen ZFPPIPP), sicer pa mora v obrazložitvi dodatno navesti, kako je upoštevalo potrjeno prisilno poravnavo (na primer v katero kategorijo upnikov spada upnik tega postopka in kakšni so pogoji za plačilo teh terjatev).

Kdaj izdati sklep o utesnitvi izvršbe po 1. točki 216. člena ZFPPIPP? Vsekakor po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, kdaj natančno, je stvar stanja postopka – zagotovo pa pred iztekom rokov za prostovoljno plačilo oziroma pred opravo izvršbe, saj se mora ta po izteku rokov za izpolnitev obveznosti, določenih v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, nadaljevati v utesnjenem obsegu (če upnik predhodno ne umakne predloga za izvršbo zaradi izpolnitve obveznosti).

2.1 Poenostavljena prisilna poravnava in izvršilni postopek

Uporaba določbe, ki prepoveduje, da bi bil po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika sprožen izvršilni postopek (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP, primeroma tudi 157. člen ZFPPIPP), v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni izključena (prvi odstavek 221.b člena ZFPPIPP), zato menim, da tudi po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno dovoliti izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnik vnesel upnikovo terjatev v predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, katerega sestavni del je poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vsebuje tudi seznam navadnih terjatev do dolžnika. Ta seznam navaja tudi skupen znesek upnikovih terjatev po stanju na presečni dan bilance stanja iz 1. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP (prim. 5. in 6. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Če je torej upnik vložil predlog za izvršbo po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, izvršba ni dopustna in je to dejstvo impugnacijski ugovorni razlog. Nadaljevanje izvršilnega postopka je odvisno še od tega, ali je terjatev vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev (četrti odstavek 221.d člen ZFPPIPP). Ko je enkrat poenostavljena prisilna poravnava potrjena, učinkuje le na terjatve s posodobljenega seznama terjatev (prim. četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Le glede teh se uporablja 216. člen ZFPPIPP. Če je zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave zavrnjena (prim. 221.f člen ZFPPIPP), sodišče izda sklep o nadaljevanju brez predloga upnika in postopek nadaljuje, kot da se postopek poenostavljene prisilne poravnave ni začel.

2.2 Učinki postopka prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, na izvršilni postopek

Naj omenim še postopek prisilne poravnave, ki je omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev. Na dopustnost izvršbe vpliva tudi začetek prisilne poravnave, ki je omejen le na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev. Pri prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo je namreč mogoče izpeljati tudi omejeno (posebno) obliko prisilne poravnave, ki namesto ponudbe za zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo izpolnitev vsebuje ponudbo za zmanjšanje samo navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev roka za njihovo izpolnitev (221.m člen ZFPPIPP). V tem primeru je dopustnost izvršbe vezana na sklep sodišča, izdan v postopku prisilne poravnave. Dopustnost izvršbe je odvisna od stanja postopka prisilne poravnave. Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče v postopku prisilne poravnave (!) dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika ter nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 132. člena tega zakona (peti odstavek 221.m člena ZFPPIPP). V šestem odstavku 221.m člena ZFPPIPP je določeno, kdaj sodišče v postopku prisilne poravnave izda tak sklep:

1. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena (gre za predlog prisilne poravnave z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki namesto ponudbe za zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena ZFPPIPP vsebuje ponudbo za zmanjšanje samo navadnih finančnih terjatev oziroma roka za njihovo plačilo) vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, ki je priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, stori to s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave;

2. če načrt finančnega prestrukturiranja, ki je priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval predloga prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena in je tak predlog vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, ki je priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, stori to sodišče s sklepom, s katerim dovoli spremembo tega načrta;

3. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, ki je priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, stori to sodišče s sklepom, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.

Objava sklepa iz šestega odstavka 221.m člena ZFPPIPP ima pravni učinek na dopustnost izvršbe. Z objavo tega sklepa namreč prenehajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave iz 131. in 132. člena tega zakona za navadne poslovne terjatve in izvršilno sodišče nadaljuje prekinjene postopke izvršbe in zavarovanja za uveljavitev teh terjatev. To pomeni, da je od izdaje tega sklepa izvršba dopustna. Ovira za dovolitev izvršbe – impugnacijski ugovorni razlog – s tem preneha.

Mogoče pa je tudi obratno. Da je namreč med prisilno poravnavo le za navadne finančne terjatve predlagana sprememba finančnega prestrukturiranja tako, da velja tudi za preostale navadne terjatve. V tem primeru je v osmem odstavku 221.m člena ZFPPIPP določeno, da če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, ki je priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, in če upniški odbor predlaga spremembo načrta finančnega prestrukturiranja tako, da je predmet predloga prisilne poravnave zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, sodišče s sklepom, s katerim odloči o dovolitvi te spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odloči tudi, da za navadne poslovne terjatve nastanejo pravne posledice iz 131. in 132. člena tega zakona. Z objavo sklepa iz osmega odstavka tega člena se prekine postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za uveljavitev navadne poslovne terjatve. Za nadaljevanje tega postopka se uporablja 216. člen tega zakona (deveti odstavek 221.m člena ZFPPIPP).

3 Učinek postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilni postopek

Z novelo ZFPPIPP-F(22) je bil v naš pravni red dodan oddelek 2.3, ki ureja novo vrsto sodnega postopka, in sicer postopek preventivnega prestrukturiranja. To ni insolvenčni postopek (prim. 5. člen ZFPPIPP),(23) saj se postopek preventivnega prestrukturiranja začne celo takrat, ko dolžnik še ni postal insolventen, je pa verjetno, da bo postal insolventen v enem letu (prvi odstavek 44.d člena ZFPPIPP). Postopek se vodi zato, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v enem letu postal insolventen, na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju omogoči izvesti ustrezne ukrepe prestrukturiranja lastnih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi lahko postal insolventen (prvi odstavek 44.c člena ZFPPIPP). Kar se tiče izvršilnega postopka, je ta pomemben zaradi svojih pravnih posledic. Z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja, nastopijo pravne posledice le za omejen krog terjatev, in sicer le za finančne terjatve, in še to samo tiste, ki so vključene na osnovni seznam finančnih terjatev (tretji odstavek 44.l člena ZFPPIPP). Ena od pravnih posledic pa je, da (le) za te terjatve po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 44.m člena ZFPPIPP). V tem primeru se tudi postavi vprašanje, kako se to dejstvo dokazuje v ugovornem postopku. Menim, da se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 44.m člena ZFPPIPP, ki se sicer uporablja za prekinitev tekočih postopkov izvršbe, v katerih izvršilno sodišče tega dejstva ne ugotavlja sámo, na primer z vpogledom v osnovni seznam finančnih terjatev, temveč s potrdilom sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, da je predmet postopka izvršbe ali zavarovanja na osnovnem seznamu finančnih terjatev. V teh zadevah gre za celovitejše terjatve oziroma le njihov del, zato ZFPPIPP tudi pri prekinitvi izvršilnega postopka ne prepušča izvršilnemu sodišču, da to pravno pomembno dejstvo ugotavlja sámo, temveč postopek prekine zgolj na izrecen dolžnikov predlog in z dodatno zahtevo, da se to dejstvo dokaže s potrdilom sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja. Izvršba za preostale terjatve – finančne terjatve, ki niso navedene na osnovnem seznamu finančnih terjatev, in druge, poslovne terjatve – pa je dopustna.

4 Nedenarne terjatve

Prepoved izvršbe iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP oziroma prekinitev postopkov iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče upoštevati v postopku izterjave nedenarne terjatve, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase, če bi se pozneje nad dolžnikom začel stečajni postopek. Ta terjatev se v postopku prisilne poravnave ne prijavi niti je ni treba prijaviti v poznejšem stečajnem postopku,(24) zato postopki zaradi insolventnosti na izvršbo za izterjavo teh terjatev nimajo vpliva.

5 Stečajni postopek in učinek na izvršilni postopek

Začetek stečajnega postopka ima enak učinek na dovoljenost izvršbe kakor začetek postopka prisilne poravnave (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Tudi tu veljajo izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP.(25) Pomembna razlika je pri osebnem stečaju, ki nima vpliva na dopustnost izvršbe terjatev, v postopku osebnega stečaja plačanih iz stečajne mase kot prednostne terjatve, in sicer poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP še terjatve na podlagi zakonite preživnine,(26) odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (390. člena ZFPPIPP). Poudariti je treba, da tudi po določbah ZFPIPPP upnik po začetku obeh insolvenčnih postopkov v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ne more predlagati izterjave terjatve (beri: izdaje sklepa o izvršbi), ki (bi) predstavlja(la) strošek stečajnega postopka.(27) Naj že na tem mestu navedemo, da so stroški stečajnega postopka tiste obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (prim. prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP). Gre dejansko za obveznosti, ki v stečajnem postopku nastajajo tekoče ali občasno in so namenjene končnemu cilju stečajnega postopka – poplačilo upnikov in končanje postopka.

Pravne posledice začetka stečajnega postopka za že tekoči izvršilni postopek so odvisne od sredstev izvršbe in faze, v kateri je postopek (tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP):

1. Če upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali na premičnini do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.

Ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe, so npr.:(28) zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (z učinkom od začetka zemljiškoknjižnega postopka vpisa zaznambe sklepa o izvršbi),(29) rubež premičnin, rubež sredstev dolžnika pri OPP – zastavna pravica se pridobi le na denarnem znesku v višini dobroimetja, ki je bil na dolžnikovem računu dan pred začetkom stečajnega postopka,(30) rubež dolžnikove plače v višini denarnega dobroimetja pri delodajalcu iz neizplačane plače ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka – gre za dobroimetje in ne dolg delodajalca do dolžnika.(31)

2. Če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka.

Sodišče v tem primeru počaka, da je v stečajnem postopku izdan sklep o preizkusu terjatev. Na podlagi tega sklepa – ne takoj po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (!) – izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja rubeža, če upnik terjatve ni pravočasno prijavil, oziroma ustavi izvršbo in odloči, da ta dejanja ostanejo v veljavi, če je terjatev priglasil pravočasno (drugi odstavek 280. člena ZFPPIPP).

Sodišče sme v izvršilnem postopku s sklepom iz 280. člena ZFPPIPP razveljaviti le izvršilna dejanja, katerih posledica je ločitvena pravica, ne pa tudi drugih dejanj, katerih posledica je prav tako ločitvena pravica, niso pa nastala zaradi izvršilnega postopka. Primer je hipoteka, ki jo upnik že pred izvršilnim postopkom pridobi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa z vknjižbo hipoteke.(32)

3. Če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka.(33) V tem primeru se slednji ne prekine v obsegu „prodanega premoženja“, sodišče pa mora poskrbeti, da je stečajni dolžnik glede tega dela postopka pravilno zastopan (to je po upravitelju).

Po noveli ZFPPIPP-F se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo ustavi z dnem začetka stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku (prim. 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

Zgoraj smo omenili pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka – z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo organ, ki je sicer po zakonu upravičen zastopati pravno osebo, izgubi ta pooblastila, ker preidejo na upravitelja (prim. 97. člen ZFPPIPP). Temu se vročajo tudi sodna pisanja, in sicer ne na kateri koli naslov, temveč na naslov, ki je kot tak vpisan v registru po tretji alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP (torej na naslov zastopnika, ki je vpisan v sodnem registru pri stečajnem dolžniku!), pri čemer je treba paziti, da se ta vročitev, če upravitelj opravlja naloge prek pravnoorganizacijske oblike, izvede na naslov le-te, naveden v sodnem registru pri dolžniku.(34)

Sodišče ob začetku stečajnega postopka v izvršilnem postopku sprejema le tiste odločitve, ki so dopustne po določbah tretjega odstavka 132. člena ZIZ. Tako na primer dolžniku ne sme naložiti plačila nadaljnjih izvršilnih stroškov, o katerih ni bilo odločeno pred začetkom stečajnega postopka,(35) oziroma odločati o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po začetku stečajnega postopka tudi ni več dopustno nadaljevati postopka za predložitev seznama dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ in v zvezi s tem tudi ne postopka izterjave denarne kazni (ali jo celo spremeniti v zaporno kazen pri dolžniku fizični osebi), ker je seznam dolžnikovega premoženja oziroma naložitev denarne kazni le tako imenovano dopolnilno izvršilno sredstvo,(36) katerega usoda je vezana na usodo izvršilnega postopka.

Zgodi se tudi, da v stečajnem postopku zoper pravno osebo preizkus terjatev ni opravljen in je stečajni postopek končan brez razdelitve (beri: poplačila upnikov), upnik pa je v izvršilnem postopku že pridobil ločitveno pravico. V takem primeru izvršilno sodišče nadaljuje izvršilni postopek po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, ne da bi razveljavljalo izvršilna dejanja, in po uradni dolžnosti izda sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka ter opravi dejanja, potrebna za poplačilo upnikove terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (prim. 1. točko tretjega odstavka 280. člena ZFPPIPP). V tem primeru mora sodišče upoštevati, da nastopa le ena stranka – upnik.

5.1 O začetku stečajnega postopka do pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Sodna praksa je različna glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča, da se izvršba ustavi. Po prvem stališču taka odločitev ni pravilna, ker sodišče v tem primeru le prekine izvršilni postopek. Z začetkom stečajnega postopka namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP.(37) Čeprav po mojem mnenju tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek izvršbe ustavi na podlagi določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni napačna, saj pomeni le to, da se postopek ustavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, v preostalem, to je dajatvenem delu, pa je postopek prekinjen po določbi 4. točke 205. člena ZPP. Jasno je namreč, da se po začetku stečajnega postopka v dovolilnem delu izvršba na podlagi verodostojne listine ne bo nikoli nadaljevala, prav tako pa se izvršba še ni začela. Usoda preostalega, dajatvenega dela sklepa o izvršbi je odvisna od dejanj upnika in upravitelja v stečajnem in izvršilnem postopku (prim. sedmi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi s 313. členom ZFPPIPP).

5.2 Posebnosti v zvezi z osebnim stečajem in vprašanje dopustnosti izvršbe za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka

V postopku osebnega stečaja ne veljajo določbe o prekluziji prijave terjatev v stečajni postopek (3. točka drugega odstavka 383. člena v zvezi s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP), kar mora izvršilno sodišče upoštevati v položaju iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sodišče izvršbe ne sme niti ustaviti niti razveljaviti opravljenih izvršilnih dejanj (prim. drugi odstavek 280. člena ZFPPIPP), ki pomenijo pridobitev ločitvene pravice, če iz sklepa o preizkusu terjatev izhaja, da upnik terjatve ali ločitvene pravice ni priglasil v stečajni postopek. Upnik lahko terjatev ali ločitveno pravico priglasi v postopek osebnega stečaja tudi pozneje,(38) zato bi mu sodišče z drugačnim ravnanjem odvzelo položaj ločitvenega upnika ob poznejši prijavi terjatve ali ločitvene pravice v postopku osebnega stečaja. Ker pa nadaljnjih izvršilnih dejanj ne sme opravljati, je smiselno, da postopek ostane prekinjen po drugi točki drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP do prodaje stvari in poplačila upnikov iz kupnine v stečajnem postopku ali do odpusta obveznosti.

ZFPPIPP v 390. členu ureja usodo izvršilnih postopkov za izterjavo prednostnih terjatev, če se začne osebni stečaj. Začetek osebnega stečaja nima nobenega vpliva na dopustnost novih in nadaljevanje tekočih izvršilnih postopkov za terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Po izrecni določbi drugega odstavka se namreč za te terjatve ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP.

Določba je jasna, kadar se izvršba opravlja na plačo,(39) premičnine ali denarna sredstva pri OPP, težave pa utegnejo nastati pri nepremičnini. Če sodišče vodi zoper dolžnika, nad katerim se vodi tudi osebni stečaj, le en izvršilni postopek, ni pravnih ovir za nadaljevanje izvršilnega postopka, dejansko pa mora izvršilno sodišče upoštevati stečajni postopek toliko, da prepreči dvojno prodajo iste stvari. Toda problem nastane, kadar se nad dolžnikom vodi več izvršilnih postopkov na isto nepremičnino, po možnosti z več prednostnimi upniki v smislu 390. člena ZFPPIPP. V tem primeru menim, da mora sodišče kljub določbi 390. člena ZFPPIPP izvršilni postopek prekiniti tudi za prednostne terjatve in počakati na njihovo poplačilo v stečajnem postopku, saj bi v izvršilnem postopku sicer lahko nadaljevalo postopek le za prednostno terjatev, ne pa tudi za druge terjatve, glede katerih so lahko izvršilni postopki prekinjeni ali ustavljeni, odvisno od aktivnosti upnika v stečajnem postopku. Ker pa sodišče v izvršilnem postopku poplača terjatve po drugačnih pravilih, kot je to v stečajnem postopku, saj terjatve iz 390. člena ZFPPIPP v izvršilnem postopku niso prednostne, in za njihovo poplačilo uporablja vrstni red, določen v 197. in 198. členu ZIZ (drugače od 359. člena ZFPPIPP, ki predvideva prednostno poplačilo prednostnih terjatev, znotraj njih pa tudi ne loči med posameznimi vrstami terjatev glede na glavnico, stroške in zamudne obresti), se zaplete najpozneje pri poplačilu, saj ni jasno, kolikšna kupnina bi po ZIZ pripadala posameznemu (praviloma pristopnemu) upniku.

Če je v postopku osebnega stečaja izdan sklep o odpustu obveznosti, s sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ni bila poplačana do pravnomočnosti sklepa, razen 410. člena ZFPPIPP. V takem primeru izvršilno sodišče izvršilni postopek vselej ustavi. To velja tudi, če upnik tega izvršilnega postopka terjatve in ločitvene previce ni priglasil v postopek osebnega stečaja, saj zaradi odpusta obveznosti svoje terjatve ne more več sodno uveljavljati, kar pomeni, da se tudi prekinjeni izvršilni postopek ne more več nadaljevati. Če v postopku osebnega stečaja ni bilo odpusta obveznosti, a sodišče predhodno ni ravnalo po določbah 1. ali 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po končanem osebnem stečaju brez odpusta obveznosti ni več ovir, da se izvršilni postopek, ki prej ni bil ustavljen, ne bi nadaljeval.

Naj omenimo še problem izterjave terjatev, ki nastanejo po začetku postopka stečaja. V teoriji in praksi se pojavljajo stališča, da je za te terjatve dopustno dovoliti izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odgovor je deloma nikalen; v celoti nikalen za postopek na podlagi verodostojne listine (tu velja tudi za stečaj pravne osebe), le delno pa za postopek na podlagi izvršilnega naslova.

V prvem odstavku 131. členu ZFPPIPP je natančno določeno, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Navedeno določbo sodišče uporabi ob preizkusu dovoljenosti predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi. Izvršba med stečajnim postopkom je, to velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnih stečajih pa še za terjatve, ki se po 390. členu ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja poplačajo iz stečajne mase kot prednostne terjatve (preživnina ...). Upnik na podlagi verodostojne listine v postopku ne more zahtevati izdaje sklepa o izvršbi, četudi bi šlo za stroške stečajnega postopka, ker nima odločbe iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. To mora še pridobiti, vendar ne v postopku na podlagi verodostojne listine, temveč v drugem postopku (npr. plačilni nalog, pravdni spor ...). Določbe 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni pravilno razlagati drugače, ker bi sicer obšli njen pomen (ker bi šele s tem postopkom pridobili odločbo),(40) pa tudi iz naslednjih razlogov. Postopek na podlagi verodostojne listine je pri dovolitvi izvršbe (COVL) hiter, elektronsko voden, skratka tak, da ne omogoča nadzora nad pravilnostjo predloga za izvršbo v smislu časa nastanka terjatve (poleg tega se nemalokrat zgodi, da upnik kot verodostojno listino označi overjen izpisek iz poslovnih knjig), v tej fazi se upnik tudi ne poziva k predložitvi verodostojnih listin oziroma se ne razpravlja in morebiti celo dokazuje, katere terjatve so dejansko navedene v predlogu za izvršbo, gledano z upoštevanjem časa začetka stečajnega postopka. Drugič, tudi ni vsaka terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka, strošek stečajnega postopka oziroma se kot taka ne poplača. Tako na primer življenjski stroški fizične osebe, ki nastajajo po začetku stečajnega postopka, niso stroški stečajnega postopka, saj niso z njim v nobeni zvezi (ne gre za strošek iz 354. oziroma 355. člena ZFPPIPP).(41) V ZFPPIPP torej ni predvidena dovolitev izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pri tem je treba opozoriti, da sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Pritrditi je sicer treba stališčem, da stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), vendar pa je treba tudi upoštevati, da ta določba ureja materialnopravne učinke začetka stečajnega postopka, medtem ko določba, ki prepoveduje nove izvršbe med trajanjem stečajnega postopka, ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja). Zato izvršba terjatev, ki nastanejo po začetku osebnega stečaja, a niso tiste iz drugega odstavka 131. člena ali 390. člena ZPP (tu tudi ne govorim o primeru, pri katerem je odobreno poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika; prim. 389a. člen in nadaljnji), ni dopustna med trajanjem tega postopka (oziroma vsaj do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti ne). To je tudi logično, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi se opravljala izvršba za poplačilo terjatve, ki je zapadla pozneje, a bi se poseglo v stečajno maso in jo poplačalo še pred terjatvami, ki se v stečajnem postopku poplačajo kot strošek stečajnega postopka ali kot prednostne terjatve (prim. še 359. člena ZFPPIPP). Tako bi lahko vsakdanje življenje dolžnika, nad katerim upravitelj nima popolnega nadzora, saj je v tem delu dolžnik poslovno popolnoma sposoben, izpraznilo stečajno maso. Stečajna masa pri osebnem stečaju je (z omejitvami) tudi tisto, kar dolžnik pridobiva med trajanjem stečajnega postopka, vse do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (prim. 389. člen in 410. člen ZFPPIPP).

Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne sme razveljaviti sklepa o izvršbi in zavrniti ali zavreči predloga za izvršbo. Za tako odločitev ni podlage niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ ali Zakonu o pravdnem postopku – ZPP. V takem primeru mora postopek izvršbe prekiniti(42)ali omejeno nadaljevati(43) na tisti del plače, ki je razlika med 70 % minimalne plače in minimalno plačo, upoštevajoč obveznost preživljanja (prim. 102. člen ZIZ in 389. člen ZFPPIPP).

­------------------

(1) Prispevek je pripravljen za Izvršilno šolo VII/2014, in sicer za obe sekciji – za sekcijo sodniški pomočniki (kot gradivo za predstavitev na temo Insolvenčni postopki in za odgovore na vprašanja) ter za sekcijo sodniki in strokovni sodelavci (kot dodatno gradivo za odgovore na vprašanja). Dopolnjen je tudi z odgovori na nekatera vprašanja, na katera se je avtor odzval v sekciji Odgovori na vprašanja. Prispevek je stališče avtorja in ne institucije, v kateri je zaposlen.

(2) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno prečiščeno besedilo – UPB8-ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 13/14 z dne 17. 2. 2014).

(3) (131/2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za izvršbo na podlagi:

1. pravnomočnih sklepov:

– ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in

– za katere ta zakon določa, da so izvršilni naslov,

2. pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 tega zakona, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,

3. sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka,

4. odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.

(4) Plavšak Nina, ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 116.

(5) Načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 16. 6. 1998, Pravna mnenja 1/98. Tako tudi tipski obrazci VS RS v Izvršilnem vpisniku, Seznam izvršilnih dejanj.

(6) Wedam-Lukić Dragica, Civilno izvršilno pravo, 1991, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, strani 44 in 45. Tako tudi VSL sklep II Ip 433/2011 z dne 25. 4. 2012.

(7) Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Informator, stran 269.

(8) V nasprotju s tem je ZPPSL v tretjem in četrtem odstavku 36. člena dopuščal izjeme za izločitvene pravice, zavarovane terjatve in prednostne terjatve. Več o tem v Plavšak, ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 116. Primerjaj še različno nomotehnično umestitev prepovedi izvršb v ureditev po ZPPSL (prim. 36. člen) in po ZFPPIPP (prim. 131. in 160. člen; zadnji ureja materialnopravne posledice začetka postopka prisilne poravnave – tako na primer tudi VSL sklep I Ip 1286/2014 z dne 21. 5. 2014).

(9) Načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 16. 6. 1998, Pravna mnenja 1/98.

(10) Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 16. 6. 1998, Pravna mnenja 1/98: ... zato, ker ni mogoče upniku očitati nepravilnosti pri vložitvi predloga za izvršbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.

(11) ZPPSL (36/2 člen): Izvršbe iz prvega odstavka tega člena, ki že tečejo, se prekinejo. ZFPPIPP (132/1 člen): Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti …, se prekine z začetkom postopka prisilne poravnave.

(12) Npr. VSL sklep II Ip 5320/2011 z dne 15. 2. 2012.

(13) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, v kateri ob umiku predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine napotuje na smiselno uporabo določb ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.

(14) Prim. VSL sklep II Ip 5320/2011 z dne 15. 2. 2012 in VSL sklep III Ip 3357/2012 z dne 14. 11. 2012.

(15) VSL sklep II Ip 2114/2012 z dne 29. 8. 2012.

(16) VSL sklep II Ip 6258/2011 z dne 11. 4. 2012.

(17) Prim. VSL sklep III Ip 2187/2014 z dne 10. 9. 2014.

(18) Plavšak, stran 119.

(19) VSL sklep II Ip 6258/2011 z dne 11. 4. 2012.

(20) Plavšak, ZPPSL s komentarjem, Ljubljana 2000, GV Založba, stran 214.

(21) VSL sklep II Ip 6258/2011 z dne 11. 4. 2012.

(22) Uradni list RS, št. 100/13.

(23) Plavšak Nina, Postopek preventivnega prestrukturiranja, Pravna praksa, letnik 2014, št. 3, stran 12.

(24) VS RS sklep II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011. Odločitev je bila sicer sprejeta glede vpliva postopka osebnega stečaja nad dolžnikom na izvršilni postopek izpraznitve in izročitve nepremičnine. Razlog splošne prepovedi izvršb je, da se stečajni postopek, če se postopek prisilne poravnave ustavi, začne praviloma po uradni dolžnosti ( N. Plavšak, ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, stran 116).

(25) Prim. VSC sklep I Ip 403/2011 z dne 22. 9. 2011.

(26) Sem spada tudi terjatev Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS iz nadomestila preživnine do preživninskega zavezanca; VS RS sklep II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011.

(27) VSL sklep II Ip 5447/2011 z dne 5. 1. 2012: ... saj za odločanje o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov (kot je navedeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da že zaradi tega niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo, in sicer niti po 3. točki niti po drugih točkah drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

(28) Več o tem v N. Plavšak, Spremembe ureditve postopkov zaradi insolventnosti, Podjetje in delo, št. 6-7/2010.

(29) Prim. VSL sklep II Ip 2128/2011 z dne 25. 10. 2011; glej še Ustavno sodišče, št. Up-179/2014 z dne 17. 9. 2014.

(30) VSM sklep I Ip 1421/2011 z dne 24. 4. 2012.

(31) VSL sklep II Ip 5711/2011 z dne 18. 4. 2012.

(32) VSL sklep III Ip 2529/2012 z dne 11. 7. 2012.

(33) 132/4 ZFPPIPP: velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil(a) pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe:

1. pri prodaji nepremičnine: razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu,

2. pri prodaji nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu: sklenjena prodajna pogodba,

3. pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev ob začetku stečajnega postopka: vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev,

4. v drugih primerih: kupec deponiral ali plačal kupnino.

(34) Glede postopka prisilne likvidacije (glej 6. poglavje ZFPPIPP) naj le omenimo, da nima vpliva na izvršilni postopek, tudi v zvezi z vročanjem ne.

(35) Prim. VSL sklep III Ip 307/2014 z dne 25. 3. 2014, VSL sklep II Ip 2154/2014 z dne 18. 8. 2014, VSL sklep I Cpg 1485/2012 z dne 10. 1. 2013, VSL sklep I Cpg 1983/2014 z dne 13. 1. 2015 in VSL sklep I Cpg 1969/2014 z dne 27. 1. 2014.

(36) Glede narave tega sredstva glej odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008; Vrhovno sodišče sklep II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013.

(37) VSL sklep II Ip 298/2012 z dne 23. 5. 2012: … Pravne posledice začetka stečajnega postopka iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP nastanejo šele s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

(38) VSL sklep Cst 242/2011 z dne 14. 9. 2011.

(39) Glej 393. člen ZFPPIPP.

(40) Prim. VSL sklep I Ip 1830/2014 z dne 26. 6. 2014 in VSL sklep II Ip 2285/2014 z dne 18. 8. 2014.

(41) Prim. VSL sklep Cst 505/2013 z dne 7. 1. 2014 in VSL sklep Cst 181/2012 z dne 18. 9. 2013.

(42) VSL sklep I Ip 1830/2014 z dne 26. 6. 2014. Odločba je po vsebini razlogov nasprotna spodaj navedeni odločbi VSM.

(43) VSM sklep I Ip 545/2014 z dne 18. 9. 2014. Glej opombo zgoraj.


Zveza:

ZFPPIPP 44c, ZFPPIPP 131, ZFPPIPP 132, ZFPPIPP 132/1, ZIZ , ZPP
Datum zadnje spremembe:
30.01.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NjIyNg==