<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00032493
Vrsta:Članki
Datum objave:01.02.2019
Publikacija:Pravosodni bilten (PB), št. 1/2019, str. 63
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:sodni tolmač - ustavna procesna jamstva - pravica do uporabe svojega jezika - pravica do izjave v postopku - pravna jamstva v kazenskem postopku - seznanitev z obtožbo - pravica do obrambe
Področje:USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
Avtor:doc. dr. Jadranka Sovdat

Besedilo

Ustavna vloga tolmača
(mednarodna konferenca Nürnberški procesi in konferenčno tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Ljubljana, 14. 9. 2018)

Celotno besedilo

1. UVOD

Obsojeni na nürnberških procesih so bili z obtožbami zoper njih seznanjeni v jeziku, ki so ga razumeli. Dana jim je bila možnost, da so v svojem jeziku spremljali sodne postopke in sodelovali v njih. Teh možnosti, danes splošno priznanih kot človekove pravice, ne bi imeli brez tolmačev, ki so omogočili razumevanje govorjenega in s tem sporazumevanje med sodiščem in udeleženci postopkov. Da bi se preprečilo zanikanje in teptanje človekovih pravic, ki je pripeljalo do hudih zločinov zoper človekovo dostojanstvo in človečnost, katerih nekateri storilci so bili obsojeni prav na nürnberških procesih, je Generalna skupščina OZN istega leta sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je danes priznana kot mednarodno običajno pravo. Takó v letošnjem letu ne slavimo le 70-letnice od uveljavitve novega poklica – tolmača, ki v sodnem postopku omogoča sporazumevanje z ljudmi, ki ne razumejo ali govorijo jezika sodišča, temveč tudi rojstvo ubeseditve spoznanja o nujnosti priznavanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, njihovega spoštovanja in učinkovitega varovanja z namenom, da bi se, kot je poudarjeno v preambuli splošne deklaracije, zagotavljali svoboda, pravičnost in mir v svetu. Moč teh vrednot, ki bi morale biti zaradi spoštovanja človeškega dostojanstva slehernika zagotovljene trajno in povsod, je bila leta po tem in je vedno znova na preizkušnji. Žal pogosto preizkusa ne prestane; kot da se človeštvo iz hudega, zelo hudega v preteklosti ni sposobno ničesar naučiti.

Le dve leti po splošni deklaraciji je bila podpisana evropska konvencija o človekovih pravicah.1 Poleg prepovedi diskriminacije v pravicah in svoboščinah človeka glede na osebne okoliščine, med katerimi je tudi jezik, ki jo je zapisala že splošna deklaracija, je EKČP prinesla pravice, ki so bile zagotovljene obtoženim in obsojenim na nürnberških procesih, kot posebne pravice. Zagotovljene so vsakomur, komur je vzeta prostost (pouk v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga obdolžujejo2) ali je obdolžen kaznivega dejanja (seznanitev z bistvom in vzroki obtožbe v jeziku, ki ga razume, in brezplačna pomoč tolmača, če ne razume ali govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem3).4

Konferenčno tolmačenje je po nürnberških procesih doživelo velik razmah. p Postalo je nepogrešljivo pri vzpostavljanju dobrih mednarodnih odnosov predvsem zaradi splošnega razvoja mednarodnega sodelovanja v okviru delovanja mednarodnih organizacij in pri stikih med državami, pa tudi zaradi nastanka posebnih mednarodnih organizacij, kakršna je Evropska unija, ki temelji na eni strani na skupnih evropskih vrednotah, na drugi strani pa na enakopravnosti držav članic in priznavanju njihovih narodnih identitet, vključno z njihovimi jeziki. Tudi na področju prava pomen konferenčnega tolmačenja presega vlogo tolmačev v sodnih postopkih. Naj omenim le njihov pomemben prispevek na različnih mednarodnih konferencah, ki jih organizirajo in se jih udeležujejo predstavniki ustavnih ali vrhovnih sodišč. Pogosto prav konferenčni tolmači omogočajo njihovo dobro medsebojno sporazumevanje ob hkratnem spoštovanju jezika posamezne države kot enega pomembnih sestavin narodove identitete.

Vse vloge tolmačev, ki jih danes poznamo, so pomembne. Ustavnopravno najpomembnejša pa je prav tista, brez katere ni mogoče zagotoviti spoštovanja človekovih pravic posameznika v razmerju do države oziroma organov oblasti.

2. SLOVENSKA USTAVNA UREDITEV TOLMAČENJA V SODNIH POSTOPKIH

Ustava mlade slovenske države je moderna ustava z obsežnim katalogom človekovih pravic. Vendar ta ni izčrpen, čeprav hkrati zagotavlja širši obseg nekaterih pravic od tistih, ki jih priznavajo mednarodni instrumenti. Prav mednarodnemu pravu človekovih pravic je ustava na široko odprla vrata. S t. i. načelom največjega varstva človekovih pravic (peti odstavek 15. člena ustave) je zagotovila ustavno varstvo človekovim pravicam, uveljavljenim z mednarodnim pravom, veljavnim v Sloveniji, četudi jih sama izrecno ne ureja ali pa jih ureja tako, da zagotavlja nižjo raven njihovega varstva.

Ustava pri urejanju človekove pravice do osebne svobode izrecno zahteva, da mora biti vsak, ki mu je odvzeta prostost, v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščen o razlogih za odvzem prostosti (tretji odstavek 19. člena ustave). V zvezi s to pravico sicer najprej pomislimo na odvzem prostosti ob sumu storitve kaznivega dejanja, vendar jo ustava zagotavlja pri vseh odvzemih prostosti; tako npr. tudi, ko gre za pridržanje osebe v psihiatrični instituciji5 ali namestitev v socialno-varstvenem zavodu6. Ustava izrecno ureja nekatera posebna jamstva v kazenskem postopku, vendar med njimi ne določa pravice osebe do seznanjenosti z obtožbo v jeziku, ki ga razume, in do brezplačnega tolmača v kazenskem postopku. Ti pravici sta kljub temu v celoti zagotovljeni na podlagi določb EKČP, ki je za Slovenijo obvezujoča neposredno uporabljiva mednarodna pogodba (8. člen ustave), pravicam, ki jih zagotavlja, pa gre po ustavi, kot je bilo navedeno, ustavno varstvo. Zato ustava pravico do uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, kot posebno pravico ureja širše kot mednarodne pogodbe (62. člen ustave).

Pravica do uporabe svojega jezika je zagotovljena v postopkih pred vsemi organi državne ali lokalne oblasti, vključno z nosilci javnih pooblastil; torej ne le v sodnih, temveč tudi vseh upravnih ali drugih postopkih, ki jih vodijo organi, ki niso sodišča. Tudi pred sodišči velja v vseh sodnih postopkih, ne le v kazenskih, kot to določajo mednarodne pogodbe. Če hočemo ugotoviti, do kod sežejo ustavnopravni okviri te pravice in kakšna je ustavna vloga tolmača v njih, je treba pogledati, kako je to ustavno določbo razlagalo Ustavno sodišče Republike Slovenije. To namreč z obvezujočimi pravnimi učinki razlaga ustavo.

Ustava je prepustila zakonodajalcu, naj predpiše način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika v postopku, s čimer mu, kot je poudarilo ustavno sodišče, ni prepustila poljubnega zoževanja pravice, ker je njen okvir že ustavno določen.7 Namen pravice, ki zagotavlja rabo jezika v postopkih pred državnimi organi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, izhaja iz ustavnih standardov poštenega sojenja. Ti pa zahtevajo, naj bo vsakomur, torej tudi tistemu, ki ne razume ali ne govori jezika državnega organa, omogočeno spremljati postopek v jeziku, ki ga razume, da lahko v njem ustrezno sodeluje.8 Dana mu mora biti možnost, da se opredeli tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve; v razmerju do nasprotne stranke ne sme biti zapostavljen.9 S tem se uresničuje tudi enakopravnost strank in zagotavlja procesno ravnotežje v postopku;10 zahteva za enakost orožij je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave.11 62. člen ustave se po stališčih ustavnega sodišča nanaša na naroke in druga ustna procesna dejanja ter zahteva, naj bo omogočeno ustrezno prevajanje vsega, kar se na narokih dogaja.12 Brez tega ne bi bila mogoča kontradiktornost glavne obravnave, obdolženec v kazenskem postopku, ki ne govori slovensko, pa ne bi mogel učinkovito uresničevati svoje pravice do obrambe.13 Pravici do uporabe svojega jezika v postopku se posameznik lahko odpove, vendar mora biti o njej poučen.14 Iz 62. člena ustave ne izhaja pravica, da bi morala sodišča v civilnih postopkih stranki omogočiti uporabo jezika, ki ga razume, tudi v pisni komunikaciji. Tako kot mora stranka sama zagotoviti prevode pisanj, ki jih naslavlja na sodišče, mora tudi sama zagotoviti prevode pisanj, ki jih prejme od sodišča.15 To deloma velja tudi za prosilce za mednarodno zaščito, kjer je zakonodajalec posebej uredil način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika v azilnih postopkih.16

Ko zakonodajalec ureja to pravico v postopkih, mora upoštevati tudi prepoved diskriminacije glede človekovih pravic na podlagi jezika kot ene izmed osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena ustave) in 11. člen ustave, ki določa uradni jezik v državi. Za ustavno sodišče je slednja določba odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, ki dejansko privilegira slovenski jezik oziroma na območjih obeh ustavno določenih narodnih skupnosti tudi italijanski in madžarski jezik.17 Vendar pa 62. člen ustave, kot poudarja ustavno sodišče, ne zagotavlja brezplačnega tolmača,18 razen v primerih, ko je osebi vzeta prostost19 oziroma ko mora biti brezplačna pomoč tolmača zagotovljena v kazenskem postopku. Pri slednjem se ta pravica glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ima zadnjo besedo o razlagi določb EKČP, ne nanaša le na ustne izjave v sodnem postopku, temveč tudi na dokumentacijo in predkazenske postopke. Vendar ne zahteva prevodov vsega pisnega dokaznega gradiva ali uradnih dokumentov v postopku, zahteva pa, da pomoč tolmača obdolžencu omogoči seznanitev z njegovim primerom in obrambo pred obtožbami oziroma da obdolženi pred sodiščem predstavi svojo različico dogodkov.20

3. USTAVNA VLOGA TOLMAČA

Kakšna je torej ustavna vloga tolmača v sodnem postopku? Eno temeljnih procesnih jamstev poštenega sodnega postopka je pravica do izjave, ki vsakomur v sodnem postopku zagotavlja, da ga sodišče obravnava kot aktivnega udeleženca postopka in mu omogoči učinkovito obrambo pravic ter s tem možnost, da aktivno vpliva na odločitve v zadevah, ki posegajo v njegove pravice in interese. Pomen te pravice, ki jo ustava varuje v 22. členu, je v zagotovitvi, da je stranka subjekt in ne objekt postopka, kajti le tako je lahko zagotovljeno spoštovanje njene osebnosti in njenega dostojanstva (34. člen ustave).21 Pravica do obrambe v kazenskem postopku je njen posebni izraz (29. člen ustave).

Oseba, ki ne razume in ne govori uradnega jezika sodišča, svojih navedenih pravic v postopku ne bi mogla uveljavljati brez pomoči osebe, ki govori njen jezik in jezik sodišča in s tem omogoči sporazumevanje. Pri procesnih dejanjih, ki se opravljajo ustno, torej ne brez pomoči tolmača, ki taki osebi z neposrednim prevajanjem govorjenega šele omogoči biti subjekt postopka, v katerem se odloča o njenih pravicah, oziroma omogoči izvajanje njene pravice do obrambe v postopkih, v katerih se ji očita storitev kaznivega dejanja. Brez tolmača bi bila taki stranki ali obdolžencu v postopku odvzeti njena osebnost in dostojanstvo. Odvzeto bi ji bilo torej tisto, kar jo v temelju opredeljuje kot človeka. Zato je vloga tolmača v sodnem postopku za stranko, ki ne razume in govori jezika sodišča, ključna, da lahko govorimo o poštenem sodnem postopku. To je vloga, ki jo sodni tolmači tako rekoč vsakodnevno opravljajo. V tem pogledu so nepogrešljivi pomočniki pri zagotavljanju poštenosti sodnih postopkov in pravičnega sojenja.

4. TOLMAČ IN PRAVNIŠKI JEZIK

Ker sodišče govori v jeziku prava, mora biti tolmač vešč ne le kakovostnega splošnega izražanja v jezikih, v katerega prevaja in iz katerega prevaja, pač pa tudi jezika prava, da ne bi bila stranka prikrajšana za učinkovito uveljavljanje svojih pravic, tudi človekovih pravic.

Prvi pogoj za kakovostno splošno izražanje v kateremkoli jeziku je izrazna moč. Ta je nekaj podobnega kot talent; posameznik jo ima ali pa je nima. Pomeni moč z ubranimi besedami jasno in strnjeno izraziti vsebino misli. Dober tolmač mora imeti to sposobnost, poleg tega pa mora biti sposoben izgovorjeno verodostojno izraziti v drugem jeziku, da se v celoti ohrani vsebina povedanega. Pri tem mora upoštevati tudi, da imajo posamezni izrazi v pravu lahko drugačen pomen od tistega, ki se uporablja v splošnem jeziku.22 Ne sme zanemariti niti razlik, do katerih prihaja zato, ker imajo lahko isti besedno izraženi pojmi v različnih pravnih redih različne pomene. Poklic tolmača zato nujno zahteva tudi stalno pridobivanje ustreznih pravniških znanj, in to iz obeh pravnih redov, ki mu pripadata jezika prevajanja, ker bo le tako prevajanje verodostojno. Sodnik odloča na podlagi tega, kar mu stranke predložijo in kar pred njim izjavijo. Vsebina posameznih izjav je lahko odločilna za izid postopka. Samo odgovorno in kakovostno opravljeni prevod zato lahko stranki tudi dejansko omogoči, da jo sodišče sliši ter zagotovi njenim pravicam ustrezno pravno varstvo.

5. SKLEPNO

Z vidika varstva človekovih pravic ostaja najpomembnejša vloga tolmačev njihovo sodelovanje v pravnih in še zlasti sodnih postopkih, kajti sodniki so tisti, ki z izvrševanjem sodne oblasti v vsaki državi zagotavljajo učinkovitost pravic, tudi človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temeljna ustavna procesna jamstva, ki jih vsi pravni redi priznavajo kot človekove pravice, vsakomur omogočajo pošteno sojenje. Za nekatere bi ostale mrtve črke na papirju, če sodišče ne bi imelo možnosti poslušati in slišati tudi oseb, ki ne razumejo in ne govorijo jezika, v katerem poteka postopek pred sodiščem. Da bi tudi te osebe lahko učinkovito uveljavljale svoje pravice in pravne interese ali se učinkovito branile pred obtožbami države, morajo imeti v postopkih pred oblastmi pravico uporabljati svoj jezik. To jim omogočajo prav sodni tolmači. Oni postanejo verodostojna ušesa in usta teh strank. Šele z njihovo pomočjo so lahko obravnavane kot vsi drugi. Zato so nepogrešljivi pomočniki pri zagotavljanju poštenosti sodnih postopkov in pravičnosti sojenja. Svoje delo morajo opraviti visoko strokovno, in to tako glede splošne jezikovne ustreznosti kakor tudi jezika pravaa, da je njihova pomembna ustavna vloga dejansko vsakič sproti tudi udejanjena.

----------

1 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisana v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju EKČP).

2 Drugi odstavek 5. člena.

3 Točki a in e tretjega odstavka 6. člena.

4 Precej let za tem je npr. pravico do obveščenosti v jeziku, ki ga oseba razume, in do brezplačnega tolmača v kazenskem sodnem postopku ubesedil še Mednarodni pakt o državljanskih pravicah (točki a in f tretjega odstavka 14. člena).

5 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003 (Uradni list RS, 131/03, in OdlUS XII, 93); vse odločitve Ustavnega sodišča RS so na voljo tudi na njegovi spletni strani.

6 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-294/12 z dne 10. 6. 2015 (Uradni list RS, 46/15, in OdlUS XXI, 4).

7 Sklep Up-43/96 z dne 30. 5. 2000 (OdlUS IX, 141).

8 Prav tam.

9 Odločba Up-599/04 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, 37/05, in OdlUS XIV, 38).

10 Prav tam.

11 Sklep Up-43/03 z dne 20. 5. 2005.

12 Sklep Up-43/96.

13 Odločba Up-599/04.

14 Sklep Up-43/03 in odločba Up-404/05 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, 64/07, in OdlUS XVI, 101).

15 Sklep Up-1378/06 z dne 20. 5. 2008 (Uradni list RS, 59/08, in OdlUS XVII, 41).

16 Odločba U-I-50/08, Up-2177/08 z dne 26. 3. 2009 (Uradni list RS, 30/09).

17 Ta dva jezika imata na ustreznih območjih glede na pravice pripadnikov teh narodnih skupnosti iz 64. člena ustave poseben ustavni položaj in kot takšna nista tuja jezika; glej odločbo U-I-380/06 z dne 11. 9. 2008 (Uradni list RS, 91/08, in OdlUS XVII, 47).

18 Sklep Up-43/96.

19 Glej odločbo Up-599/04.

20 Odločba Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011 (Uradni list RS, 60/11).

21 Glej npr. odločbo Up-117/12 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, 91/13 in 93/13).

22 Jezik prava je vselej nad pogovornim jezikom, ki ga lahko pomensko spreminja, dopolnjuje in mu tudi odvzema pomen. Primerjaj M. Pavčnik, Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 5. pregl. in dop. izdaja, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 386.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS člen 11, 14, 14/1, 19, 19/3, 22, 29, 34, 62
Datum zadnje spremembe:
04.05.2020

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC01MDEyNQ==